Neprimerni prostori. Zgradbe, v katerih je Prevzgojni dom Radeče, so bile v denacionalizacijskem postopku vrnjene nekdanjemu lastniku, ki zdaj za delavnice, učilnice in upravne prostore zaračunava najemnino. Kot so nam pojasnili na Upravi Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij, so se z Mestno občino Celje že pogovarjali o morebitni novi lokaciji v predmestju Celja. “A potrebna finančna sredstva za nadomestno gradnjo niso zagotovljena v proračunu, zato realizacija v bližnji prihodnosti ni realna,” so povedali.
“Čeprav je dan odprtih vrat, ne smem niti za deset minut na dvorišče, da bi videl, kaj se dogaja, ker sem nameščen v posebno vzgojno skupino ali izolirnico, če hočete. Poglejte, pri vratih so kar trije pazniki, ki me nadzorujejo,” potoži Robert Drešaj, eden od 38 gojencev, ki so nastanjeni v Prevzgojnem domu Radeče (PDR). Ta je bil ustanovljen pred 60 leti.
Konflikti nič posebnega
“Zelo pomembno je medsebojno zaupanje,” pa pravi Stojan Čeč, vodja pravosodnih policistov v PDR, kjer so se v preteklosti pogosto srečevali tudi s pobegi. “Zadnje čase so razmere veliko boljše, saj se glede na veliko izhodov gojenci vselej vračajo v prevzgojni dom,” pove in doda, da jim tudi prisilnih sredstev že dolgo ni bilo treba uporabiti. “Konflikti seveda nastajajo, to je normalno,” pravi. Pojasni, da je to tudi zato, ker so največ v stiku z mladimi. “Tisti, ki nikoli niso bili zaprti, ne morejo vedeti, kako je to. Škoda je, da se s pazniki prepiramo zaradi malenkosti,” meni 17-letni Adis Salihovič z Jesenic. “Fantje niso vajeni omejitev in normalno je, da določen red, ki ga imamo, zanje predstavlja problem,” pa pravi Ladislav Močivnik, direktor PDR, a hkrati doda, da ves čas brusijo kamenčke, ki nastajajo pri komunikaciji med zaposlenimi in gojenci.
Omogočijo jim tudi šolanje
“Ni fajn biti zaprt. Ko enkrat pristaneš v izolirnici, se vprašaš, kaj boš v življenju sploh počel,” pravi 19-letni Rene Bislimaj iz Maribora, ki je v PDR pristal zaradi organiziranega kriminala. “Mladoletniki, za katere so potrebni učinkovitejši vzgojni ukrepi, so pri nas nastanjeni od enega do največ treh let, stari pa so od 14 do 23 let,” pove pedagog Janko Strgar.
Doda, da mlade spodbujajo, da se ves čas tudi izobražujejo, saj jih velika večina zaradi neurejenih družinskih razmer opusti šolanje. “Težava je prav tako njihova nizka samopodoba, ki pa jo izboljšujemo tudi tako, da jim omogočimo delo v različnih delavnicah,” pravi Strgar.
Izdelke, ki jih ustvarjajo, so pokazali tudi ob dnevu odprtih vrat. “Mladi radi delajo, seveda pa pride dan, ko se komu tudi kaj ne da, in je to treba sprejeti z razumevanjem,” pove Igor Paskvale iz ene od delavnic.
