Slovenija
8181 ogledov

Pretep: kaj se je v resnici dogajalo na Kongresnem trgu?

Pretep na Kongresnem trgu PrtSc
Posnetek na Instagramu, ki ga je objavil profil ‘Slovenske obrambne straže’ 3. junija, si je ogledalo že več deset tisoč oseb! Kakšna je resnica za posnetkom?

Kot poroča spletni portal Oštro, "je profil 'Slovenske obrambne straže' na instagramu, kjer se opisujejo kot osebe, ki "si prizadevajo, da se Slovenci in Slovenke počutijo varne", 3. junija na instagramu objavil posnetek pretepa. Ta je odtlej prejel več kot 1.400 všečkov, ogledalo pa si ga je več kot 37 tisoč ljudi." Pri omenjenem posnetku so zapisali: "Migranti sredi belega dne v centru Ljubljane, na Kongresnem trgu obračunavajo med sabo s palicami, sekirami, in v glavo brcajo in pretepajo nezavestnega človeka."

 

Na ljubljanski policijski upravi so za Razkrinkavanje.si pojasnili, da "v tem tednu niso prejeli prijave takega dogodka". Ugotovili pa so, da gre za posnetek dogodka, ki so ga obravnavali maja lani, ko se je na Kongresnem trgu vnel spor med dvema slovenskima državljanoma, starima 36 in 40 let. Gre torej za konkretno dezinformacijo, ki smo jim lahko pogosto priča na spletu. Več dezinformacij, ki so morda pred dnevi, tedni in meseci naletele na vašo pozornost, lahko preverite tukaj, nekatere vas bodo res šokirale. 

Za razdor v družbi in podpihovanje strahu

Kot smo že pisali, nameravata Ministrstvo za digitalno preobrazbo (MDP) in Urad vlade za komuniciranje (Ukom) s kampanjo "Ustavimo dezinformacije – PreBERI, preMISLI, PREVERI" opozoriti na nevarnosti in posledice dezinformacij. Poudarek kampanje je na ozaveščanju o pomembnosti deljenja zgolj preverjenih informacij in ozaveščanje o tem, kako prepoznati dezinformacije in tudi tako pomagati preprečiti njihovo širjenje. 

"Akterji dezinformacije uporabljajo kot poskus vplivanja na politične procese. Predstavljajo grožnjo demokracijam, saj je njihov namen spodkopavati zaupanje v državne institucije in medije, s tem pa načeti zaupanje v demokracijo, saj ovirajo sposobnost ljudi, da bi se odločali na osnovi verodostojnih podatkov in informacij," svarijo na ministrstvu in Uradu vlade za komuniciranje. 

Prepričani so, da se bodo pozitivni učinki kampanje poznali na boljši informiranosti javnosti in varovanju temeljne pravice do informiranosti in krepitvi odpornosti na dezinformacije. "Pozitivni učinki kampanje prispevajo k varovanju demokracije ter spodbujanju družbene kohezije in posledično h graditvi bolj vključujoče in strpne družbe," menijo avtorji kampanje.

dezinformacija | Avtor: Profimedia Profimedia
Opozarjajo, da se z vse večjo vlogo družbenih platform in razvojem umetne inteligence možnosti širjenja dezinformacij bliskovito povečujejo: "Dezinformacije imajo največji učinek v časih kriz, negotovosti in splošnega nezadovoljstva, ker delujejo na čustveni ravni in vplivajo na mnenje in odločitve ljudi. Njihov namen je ustvariti zmedo, vzbuditi jezo, strah, škodovati ugledu posameznikov, organizacij ali institucij in držav. Problem širjenja lažnih informacij je najizrazitejši v kriznih razmerah, kakršna je bila pandemija novega koronavirusa."

Dezinformacije se uporabljajo za pretirano poudarjanje razlik v javnih polemikah ali celo za vplivanje na politične procese. Predstavljajo grožnjo demokracijam, saj je njihov namen spodkopavati zaupanje v državne institucije in medije, s tem pa načeti zaupanje v demokracijo, saj ovirajo sposobnost ljudi, da bi se odločali na osnovi verodostojnih podatkov in informacij.

Naučite se in prepoznajte dezinformacije 

Kot poudarjajo, so dezinformacije običajno čustveno nabite, saj je namen njihovega širjenja vnašanje razdora v družbe in podpihovanje strahu. Širijo se hitreje, kot jih je moč nadzorovati, zato je pomembno, da sami ne sodelujete pri njihovem širjenju.

Če dvomite v verodostojnost informacije, raziščite spletni portal, preverite njegovo poslanstvo in poiščite kontaktne podatke. Kdo financira portal? Ali informacija izvira iz novičarskih agregatov? Preverite, ali gre za izvirno spletišče ali pa enolični krajevnik vira  oponaša imena dobro znanih virov novic. Bodite pozorni na citirane "strokovnjake" – ali gre sploh za resnične ljudi?

"Naslovi so lahko zavajajoči – ali se vsebina in naslov ujemata ali gre le za vabo za klik? O čem novica sploh govori?" opozarjajo in svetujejo, da preberete celo novico. Obenem preverite avtorja, preverite jezik in dodatne vire. Preverite, ali o novici poročajo tudi drugi, zanesljivi viri. Lahko pa preverite tudi verodostojnost fotografij in videoposnetkov. 

dezinformacije | Avtor: Ministrstvo za digitalno preobrazbo Ministrstvo za digitalno preobrazbo
Preverbo omogočata denimo Tineye in Google Images. Truepic omogoča ugotavljanje morebitnih sprememb tudi za videoposnetke, vtičnik InVID Verification pa omogoča ugotavljanje originalnega datuma nastanka, lokacije ali slike za predogled za videoposnetke in fotografije. Orodje YouTube Data Viewer pokaže, kdaj je bil videoposnetek najprej naložen.

Čeprav dezinformacij ne bomo mogli nikoli povsem omejiti, lahko veliko naredimo že s tem, da se zavedamo njihovega obstoja. Prav zavedanje je prvi korak k zaščiti. Dezinformacije delujejo na čustveni ravni, namen njihovega širjenja pa je vnašanje razdora v družbo in podpihovanje nezaupanja v vse in vsakogar. Širijo se hitreje, kot jih je mogoče zajeziti.

Več o tem, kakšne dezinformacije se trenutno širijo po spletnih omrežjih, lahko preberete v tedenskem poročilu spletne strani EUvSDisinfo, ki je objavljeno na GOV.SI.

dezurni@styria-media.si

Komentarjev 14
  • jakec42 18:33 08.junij 2024.

    ja mladim dajejo politiki svetel vzgled,kar skušajo se se kdo bo nasprotno stran bolj očrnil!!!

  • Stane Adamič 11:01 08.junij 2024.

    Kot se šulja vse te desničarje ORGANIZIRA DRAGO KOS, eden glavnih operativcem mafijske države kot se govori.

  • Grof 09:13 08.junij 2024.

    Prešjo nedeljo, opoldan, Kongresni trg, štirje policaji odvedli s trga totalno zadrogirano mlado črnolaso čefurko, halo in potem legalizacija marijuane, …