"Veljavna zakonska ureditev ni pravična, ker meče v isti koš različne primere – primere očitnih napak in primere, ko so bile te storjene zaradi nedorečene zakonodaje in nejasnosti ter niso bile storjene niti naklepno niti iz malomarnosti," je po sestanku s predstavniki javnih zavodov, na katerem so ugotovili največ nepravilnosti pri prevedbi plač leta 2008, dejal minister, pristojen za javno upravo, Gregor Virant.
Dogovorili so se, da naj zaposleni s preveč izplačanimi plačami v skladu z zdaj veljavnim zakonom razliko vrnejo, tistega, ki je ne bo želel vrniti, pa bodo tožili. Vendar pa bodo začeli na ministrstvu takoj pripravljati spremembe zakonodaje, ki bo ločila med naklepnimi napakami in napakami zaradi nedorečenosti predpisov. V njej bodo predvideli tudi, za koliko nazaj je še mogoče zahtevati vračilo, in določili, da se zakon nanaša tudi na že odprte primere. "Ta čas bodo tožbe na sodišču stale," je obljubil Virant in dodal, da bodo v zakonodajo vnesli tudi določila, kaj se bo zgodilo zaradi višje plače z morebiti premalo izplačanimi socialnimi transferji ali višje cene vrtca.
V Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana so plače napačno obračunali okoli 300 zaposlenim v višini pol milijona evrov bruto, med njimi srednjim medicinskim sestram, ki jim plač skoraj zagotovo ne bo treba vračati. Na Zavodu RS za zaposlovanje so preveč izplačali 595 delavcem, od tega jih bo razliko vračalo le okoli sto. Na RTV Slovenija pa je okoli 650 primerov, večinoma zaradi sistemske napake, v skupni vrednosti okoli milijon evrov.
Plače si en računajo sami
Ne glede na dogovor sindikati ne bodo odstopili od stališča, da zaposleni ne morejo "nositi na svojih hrbtih" napak delodajalcev, saj sami sebi plače ne obračunavajo. "Če bi že kdo moral vračati, bi to morali biti delodajalci," je prepričan sindikalist Branimir Štrukelj.
