V nadaljevanju preberite:
- Številke kartic ne izginjajo, a jih uporabnikom pri spletnem nakupovanju vse pogosteje ne bo več treba ročno vpisovati.
- SMS-kode ne bodo izginile čez noč, vse več potrjevanja pa bo potekalo s prstnim odtisom, prepoznavanjem obraza ali plačilnimi ključi.
- Banka Slovenije poudarja, da nove tehnologije izboljšujejo varnost, vendar popolne zaščite pred spletnimi prevarami ni.
Kaj pomenijo novi izrazi?
Kaj je tokenizacija?
Gre za postopek, pri katerem se dejanska številka plačilne kartice nadomesti z digitalnim nadomestkom oziroma t. i. tokenom. Ko kartico shranite v spletni trgovini ali digitalni denarnici, trgovec praviloma ne hrani več njene prave številke, ampak ta edinstveni digitalni zapis. Če bi prišlo do vdora v sistem, napadalci do dejanske številke kartice ne bi mogli dostopati.
Tokenizacija ni enaka šifriranju. Pri šifriranju se podatki matematično pretvorijo in jih je z ustreznim ključem mogoče ponovno prebrati. Pri tokenizaciji pa se občutljiv podatek nadomesti z nadomestno vrednostjo (tokenom), ki sama po sebi nima uporabne vrednosti. Dejanska številka kartice ostane varno shranjena pri ponudniku plačilne storitve.
Kaj je Click to Pay?
Click to Pay je standard za spletno plačevanje, ki ga razvijajo največje kartične sheme. Uporabnik kartico registrira le enkrat, nato pa pri sodelujočih spletnih trgovcih praviloma ne vpisuje več številke kartice, datuma veljavnosti in varnostne kode CVV. Plačilo potrdi z izbranim načinom preverjanja identitete.
Po uporabniški izkušnji je podoben Apple Pay ali Google Pay, vendar ni vezan na določen telefon ali operacijski sistem, temveč deluje neposredno pri spletnem plačevanju.
Kaj so plačilni ključi (passkeys)?
Passkeys so sodobna oblika prijave oziroma potrjevanja identitete, ki temelji na kriptografskih ključih. Namesto gesla ali kode SMS uporabnik plačilo potrdi s prstnim odtisom, prepoznavanjem obraza ali PIN-kodo naprave. Tehnologija velja za odpornejšo proti t. i. phishingu, saj uporabnik ne prejme kode, ki bi jo lahko pomotoma posredoval goljufom.
Kaj pomeni biometrična prijava?
Biometrična prijava pomeni, da identiteto uporabnika potrjujejo njegove biološke značilnosti, najpogosteje prstni odtis ali prepoznava obraza. Večina pametnih telefonov to tehnologijo uporablja že danes za odklepanje telefona ali potrjevanje plačil v mobilnih denarnicah.
Kaj je večfaktorska avtentikacija?
Gre za preverjanje identitete z vsaj dvema neodvisnima načinoma - npr. PIN kodo, kakšnim drugim geslom, telefonsko številko, prstnim odtisom ali prepoznavo obraza. Takšno preverjanje je v Evropi pri številnih spletnih plačilih že danes obvezno.
Kaj se bo za uporabnike dejansko spremenilo?
Danes spletni nakup še vedno pogosto poteka tako, da vpišemo številko kartice, datum veljavnosti in varnostno kodo CVV. Nato prejmemo SMS-kodo in potrdimo plačilo. V prihodnje pa bo postopek lahko precej krajši (v nekaterih primerih je že): le izbrali bomo shranjeno kartico, kliknili "plačaj", nato pa plačilo potrdili s prstnim odtisom ali prepoznavo obraza. Večina sprememb bo potekala v ozadju, zato uporabnikom praviloma ne bo treba spreminjati načina nakupovanja.
Ali bomo morali zamenjati kartice?
Po trenutnih informacijah ne. Spremembe se nanašajo predvsem na način spletnega potrjevanja plačil in varno shranjevanje podatkov o kartici, ne pa na same fizične kartice. Če banka podpira nove tehnologije, bodo uporabniki izboljšave pogosto dobili samodejno z nadgradnjami aplikacij ali spletnih storitev.
Banka Slovenije: Gre za širši evropski in svetovni trend digitalizacije plačil
V Banki Slovenije poudarjajo, da napoved Mastercarda ni osamljen primer: "Gre za širši trend digitalizacije plačil in boja proti goljufijam pri plačilih, ki ga opažamo v evropskem in globalnem merilu." Ob tem dodajajo, da izbiro posameznih tehnoloških rešitev prepuščajo trgu, vendar morajo biti vse skladne z evropsko in slovensko zakonodajo.
"Vsaka tehnologija ima sicer ob prednostih tudi svoje omejitve in prinaša z njo povezana specifična tveganja, ki jih morajo ponudniki plačilnih storitev ustrezno nasloviti – pri biometriji na primer vidike varstva biometričnih podatkov in zanesljivosti prepoznave," poudarjajo na Banki Slovenije.
Po njihovih besedah slovenska zakonodaja že danes zahteva t. i. močno avtentikacijo uporabnikov, pri kateri je biometrija - denimo prstni odtis ali prepoznava obraza - že ena od dovoljenih možnosti potrjevanja identitete.
V Banki Slovenije podpirajo tehnologije, ki izboljšujejo varnost in uporabniško izkušnjo, vendar opozarjajo, da same po sebi ne bodo odpravile spletnih prevar, saj "nobena tehnologija ne more v celoti nadomestiti pozornosti in ozaveščenosti uporabnikov", poskusi goljufij se namreč vse pogosteje usmerjajo neposredno nanje s tehnikami socialnega inženiringa.
Prav zato v okviru Nacionalnega sveta za plačila pripravljajo tudi ukrepe za krepitev varnosti elektronskih plačil in sodelujejo pri evropski strategiji razvoja plačil, ki jo je Evrosistem predstavil letos. Ta si, pravijo na Banki Slovenije, na področju plačil malih vrednosti prizadeva za odporen in inovativen evropski trg, pri čemer Evrosistem podpira tudi krepitev sodelovanja med organi in udeleženci na trgu pri naslavljanju plačilnih goljufij ob spreminjajočih se taktikah goljufov.
