Danes je svetovni dan boja proti korupciji. Ob tem je predsednik komisije za preprečevanje korupcije (KPK) Goran Klemenčič opozoril, da "dnevni pripad novih zadev in prijav na komisijo kaže na resne probleme na področju okoljske problematike, socialnih pravic, gradbeništva, lokalne samouprave in podobno. Prav tako je položaj na področju delovanja pravne države in integritete javnega delovanja v Sloveniji bolj problematičen, kot kažejo mednarodni indikatorji."
Rezultati raziskave javnega mnenja o korupciji v zadnjem letu: KPK je ugotovila, da je skoraj polovica anketirancev prepričana, da podkupnino v javnih službah sprejema precej javnih uslužbencev. Predhodne meritve so pokazale, da je po mnenju javnosti največja verjetnost za pojav korupcije v zdravstvu; tokratna raziskava pa je pokazala, da so drugo leto zaporedoma najbolj koruptivni odvetniki in notarji.
Preberite tudi članke:
Korupcije je več, kot mislimo
Najbolj podkupljivi so odvetniki
Janković: V Sloveniji ni korupcije
Skoraj 134 držav od 178 ima resne težave s korupcijo v javnem sektorju. Slovenija je na lestvici Transparency International letos ohranila 27. mesto z indeksom 6,4, kar je za 0,2 odstotne točke slabše kot lani. "Največ zaznav korupcije je na področjih, kjer se stikata javni in zasebni sektor; pri javnih naročilih v gradbeništvu, javnem zdravstvu in, kot kaže, energetiki," je ob predstavitvi rezultatov dejala Simona Habič iz društva Integriteta.
Slovenski problem korupcija elit
Klemenčič, čigar komisija mesečno dobi v obravnavo okoli sto zadev, pa ocenjuje še, da je slovenski problem predvsem korupcija elit oziroma politična korupcija.
In res je "elita" tista, o kateri smo letos nemalokrat poročali.
Primer Dimic: na razgovor je ni bilo
Zagotovo najbolj svež primer je Simona Dimic, nekdanja vodja kabineta predsednika vlade, zoper katero je prenovljena zasedba KPK sprožila postopek ugotavljanja nasprotja interesov; preverjanja navedb o premoženjskem stanju, ki bi jih morala kot uradnica na položaju sporočiti komisiji v prijavi premoženjskega stanja, ter okoliščin, povezanih z omejitvami poslovanja kabineta predsednika vlade, katerega predstojnica je bila. Dimičevo so povabili na razgovor, ki se mu je izognila, njen odvetnik Peter Čeferin pa je vložil predlog za ustavno presojo zaradi postopanja komisije do nje.
Z Dimičevo je povezan še en primer: podjetje njenega strica Traffic Design je na Darsovem razpisu dobilo posel, od katerega kasneje sicer ni bilo nič, saj je bil razpis razveljavljen. KPK je takrat v načelnem mnenju ugotovila, da je pri oddaji javnega naročila ponudniku z nepopolno vlogo prišlo do korupcije.
Družina Janković pod drobnogledom
Že Kosova komisija je do spomladi zoper ljubljanskega župana Zorana Jankovića vodila postopek obravnave 14 prijav, v dveh primerih je vložila ovadbo na policijo zaradi suma zlorabe položaja in korupcije. Eden izmed primerov se je nanašal na nepremičninske posle, povezane z Electo – podjetjem županovih sinov.
Šuštaršič, človek številnih funkcij
Korupcijo so ugotovili tudi v primeru državnega svetnika Borisa Šuštaršiča, in sicer zaradi njegovih številnih funkcij v invalidskih organizacijah ter članstvu v svetu Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji (Fiho).
Zaposleni nad vodstvo
O korupciji in klientelizmu naj bi bilo govora tudi na zavodu za zaposlovanje. Anonimne prijave tamkajšnih zaposlenih so namreč vodstvu zavoda očitale korupcijo na področju izdaje delovnih dovoljenj, neracionalno delovanje vodstva in nezakonitost poslovanja službe za informatiko.
Koruptivno v primeru Nekrep
KPK je korupcijo ugotovila tudi pri izrekanju disciplinskega ukrepa zdravnici Zlatki Kanič v primeru Nekrep. Ocenili so, da ravnanje skupščine Zdravniške zbornice, ki je odpravila sklep o disciplinskem ukrepu razsodišča druge stopnje, ustreza definiciji korupcije.
DZ: korupcija del vsakdana?
Na začetku leta pa je izjemno odmeval tudi primer poslanca Zmaga Jelinčiča in takratnega ministra za kmetijstvo Milana Pogačnika. Zaščita pred interpelacijo za letalski muzej v Murski Soboti naj bi bila politična trgovina, ki so jo kriminalisti takrat tudi začeli preiskovati. Sodeč po objavljenih telefonskih pogovorih v tem "dogovarjanju" naj bi kot nekakšen kurir deloval poslanec (ki trenutno prestaja zaporno kazen) Srečko Prijatelj. Med pridobivanjem dokazov o izsiljevanju so kriminalisti s prisluškovanjem zaznali tudi sum korupcije. Pri tem je veliko prahu dvignila Jelinčičeva izjava, da to ni nič takega, saj to delajo vsi poslanci v parlamentu. Spomnimo, v intervjuju spomladi je na vprašanje, ali se mu ne zdi njegovo trgovanje s Pogačnikom koruptivno, odgovoril: "A to je korupcija? Potem je celotno politično delo v Republiki Sloveniji korupcija."
Kos nam je takrat dejal, da je Jelinčičeva izjava "o delovanju celotnega slovenskega državnega zbora oziroma politike na ta način zagotovo skrb vzbujajoča, a vprašanje je, ali tudi resnična. Seveda v parlamentu prihaja do pogovarjanja, prepričevanja, lobiranja, a to vse spada v normalno delo parlamentarne prakse".
