Pred upokojitvijo je naš bralec Srečko (ime je spremenjeno) od Modre zavarovalnice, pri kateri je varčeval, dobil ponudbo za uveljavitev pokojninske rente, ki ga je zelo razburila. Privarčevanih ima dobrih 14 tisoč evrov, po njegovih izračunih pa bi mu izplačali le devet tisoč evrov.
Modra mu je v tabeli na prvem mestu ponudila rento z zajamčeno dobo izplačevanja 20 let, kar pomeni 240 zajamčenih obrokov. Ko je 37 evrov rente zmnožil z 240, je dobil slabih devet tisoč evrov, kar je precej manj od privarčevanih 14 tisoč evrov. Srečko je ob tem spregledal, da gre za doživljenjsko rento, torej rento ki se izplačuje do konca življenja ne le dvajset let, prvih dvajset let pa je izplačevanje zajamčeno in se v primeru smrti deduje. Tudi po izteku teh dvajset let pa bi še naprej do smrti dobival 37 evrov na mesec.
Če bi Srečko umrl prvi dan po upokojitvi, bi njegovi dediči rento prejemali še 20 let, bi pa res dobili manj od privarčevanih sredstev, a nekdo, ki živi dlje, lahko prejme več, kot je privarčeval, to tveganje pri izračunu rent prevzamejo pokojninske družbe.
Vsi bi garancijo in čim prej čim več denarja
Ko se upokojijo, imajo vsi, ki dodatno pokojninsko varčujejo (ali pa to namesto njih počne njihov delodajalec), pravico do pokojninske rente. Najbolj osnovna je klasična renta, to pomeni enak znesek do smrti brez najmanjše dobe zagotovljenega izplačevanja, taka renta se ne deduje. Povedano bolj grobo, če takoj po upokojitvi umreš, ne dobiš nobenega izplačila, prav tako do rente nimajo pravice dediči. Nekatere pokojninske družbe te rente sploh ne ponujajo, saj zanjo ni zanimanja. "Za klasično rento brez jamstva se odloči manj kot odstotek naših zavarovancev, saj večina želi družini zagotoviti določeno varnost v primeru smrti," pravijo v Modri zavarovalnici, ki ji premije za zaposlene v javnem sektorju plačuje država.
Druga možnost je renta z zagotovljenim obdobjem izplačevanja. Pri Modri zavarovalnici si je mogoče izbrati garantirano obdobje od enega do 20 let, Prva pokojninska družba ponuja enotno garancijo 15 let (ob tem poudarjajo, da je prvih 20 let v višini rente ni bistvene razlike), tudi zavarovalnica Sava ponuja zajamčneno izplačilo do 20 let.
Najbolj pa so priljubljene pospešene rente, kar pomeni višje izplačilo prvih nekaj let, potem pa bolj simbolični zneski do konca življenja. "Vsi si želijo izplačilo čim večjega deleža privarčevanih sredstev čim prej po upokojitvi," pravijo v Prvi pokojninski družbi. Pri njih so najpogostejša izbira doživljenjske rente s pet- ali desetletnim pospešenim izplačevanjem. Tudi pri Modri so najbolj priljubljene pospešene rente, najpogostejša z 20-letnim jamstvom, nato pa s tri- oziroma desetletnim pospešenim izplačevanjem. V času pospešenega izplačevanja je pri Modri renta tudi zajamčena. Tudi pri Savi so najbolj priljubljene pospešene rente.
"Najbolj popularna klasična renta je doživljenjska renta z 20-letnim dedovanjem, pri pospešenih rentah pa 3-letna pospešena renta. Prav tako je popularna renta 2:1, gre za klasično doživljenjsko rento, ki prvih 10 let izplačuje enkrat višji znesek rente kot v nadaljevanju in ima 20 letno obdobje dedovanja," so nam pojasnili v Pokojninski družbi A, kjer imajo v ponudbi osem različnih rent "od klasičnih enakomernih rent z dedovanjem ali brez, do pospešenih rent".
Pri Triglavu pravijo, da imajo široko ponudbo rent, več kot 80 odstotkov ljudi pa se odloči za pospešeno rento in zajamčeno dobo izplačevanja, najbolj priljubljene so triletne, petletne in desetletne pospešene in v tem času tudi zajamčene rente.
Srečko: Od 37 do 277 evrov rente, a koliko časa!
Na konkretnem Srečkovem primeru si lahko pogledamo, kaj pomeni pospešena renta. Pri Modri bi doživljenjska renta z 20-letnim zajamčenim izplačevanjem znašala 37 evrov. Če bi se odločil za triletno pospešeno rento, bi tri leta mesečno prejemal 277 evrov, pri petletni bi pet let prejemal po 172 evrov, pri desetletni deset let po 93 evrov, pri 15-letni bi bila renta 15 let 66 evrov, pri 20-letni pospešeni pa dvajset let 53 evrov. Pri vseh pospešenih rentah je po izteku pospešenega obdobja le 30 evrov četrtletno (preračunano deset evrov na mesec). Pri običajni renti z 20 leti zajamčenega izplačevanja bi Srečko do smrti prejemal 37 evrov, pri pospešeni pa 20 let 53 evrov, nato pa 30 evrov na vsake tri mesece.
Če bi imel nekdo privarčevanih 20 tisoč evrov, bi lahko prva tri leta prejemal 440 evrov, potem pa vsako četrtletje le še 30 evrov, lahko pa bi se odločil za klasično rento z 20-letnim zajamčenim obdobjem izplačevanja in vse življenje prejemal okrog 60 evrov na leto, so izračunali pri Triglavu.
Najvišja renta skoraj 2000 evrov, a ne dolgo
Ob upokojitvi imajo varčevalci v pokojninskih skladih povprečno od 10 do 20 tisoč evrov, so nam povedali v pokojninskih družbah, lahko pa tudi precej več, sploh če so sami še dodatno varčevali, v nekaterih primerih je lahko privarčevanih tudi sto tisoč evrov.
Najvišja renta presega tisoč evrov, pravijo v Prvi, a gre za rento s kratko dobo pospešenega izplačevanja. Povprečna renta pri njih sicer znaša 85 evrov. V Modri pravijo, da so najvišje klasične rente več kot 250 evrov, najvišje pospešene rente z 20-letnim jamstvom pa prek 350 evrov mesečno. V Pokojninski družbi A je najvišja renta 1493 evrov mesečno, gre pa za pospešeno 3-letno rento, povprečna renta znaša 130 evrov. Pri Triglavu pravijo, da je povprečna renta okrog sto evrov na mesec. Pri Savi je najvišja renta skjoraj 2000 evrov, gre seveda za rento s pospešenim izplačevanjem. Povprečna renta pri njih znaša 125 evrov.
Pri tem ni nepomembno, da se od polovice pokojninske rente plača dohodnina, tako da je smiselno pred odločitvijo glede višine rente preveriti tudi, kaj višja renta pomeni za plačilo dohodnine.
Kdor je pred upokojitvijo in je varčeval v drugem pokojninskem stebru, lahko sredstva prenese k drugemu, ugodnejšemu ponudniku in si pri njem izbrati rento. Ni pa mogoče drugod privarčevanega denarja (na primer iz vzajemnih skladov) nakazati ponudniku pokojninskega in si tako zagotoviti rente. "Lahko bi pri nas kupil tudi nekdo rento z njegovim drugim premoženjem, vendar bi moral v tem primeru narediti najprej enkratno večje vplačilo v sklad varčevanja in nato izvesti nakup rente. V takem primeru se mora obračunati 8,5-odstotni davek na zavarovalne posle pri nakupu rente, če oseba ni prej varčevala 10 let," pravijo v Pokojninski družbi A. Triglav ponuja "Rentno zavarovanje z enkratnim plačilom premije", ki je namenjeno vsem, ki imajo na razpolago privarčevana sredstva in bi jih želeli vložiti v varno naložbo ter do konca življenja prejemati mesečno rento, so pojasnili.
Modra zavarovalnica, v katero premije za zaposlene v javnem sektorju plačuje država, ima 315 tisoč varčevalcev, junija pa so izplačali rento več kot 56.500 zavarovancem. Lani so izplačali za 42 milijona evrov pokojninskih rent. Prva pokojninska družba ima 96 tisoč članov, izplačujejo pa okrog pet tisoč rent. Pokojninska družba A je imela konec leta 2024 63.061 varčevalcev in 3.902 prejemnikov dodatne pokojnine. Pri Triglavu pokojninsko varčuje skoraj sto tisoč članov. Sava ima dobrih 35 tisoč varčevalcev, izplačujejo pa približno 3100 rent.
Za Srečka, ki je letnik 1965, je pokojninska družba ocenila, da bo živel več kot 92 let. To smo izračunali tako, da smo privarčevana sredstva delili z izračunano višino rente in dobili število obrokov. Pri tem nismo upoštevali obresti na privarčevana sredstva.
Država varuje, ampak tudi zelo omejuje vse prejemike rent
"Ob upokojitvi izbrane oblike in izračunane višine rent se letno povišujejo zaradi pripisov iz dobičkov, ki jih ustvarijo kritni skladi pokojninskih rent. Ti pripisi so sicer omejeni in izkušnje iz preteklih let kažejo, da bistveno ne povečujejo izplačanih rent. Želimo si, da bi se v prihodnje pokojninska zakonodaja spreminjala v smer, kjer bo možno tudi pri naložbah za zagotavljanje pokojninskih rent dosegati višje donose in s poviševanji rent zaradi tega vsaj slediti inflacijskim gibanjem," so opozorili v Triglavu. Tudi v Prvi so poudarili, da je rente zakon po letu 2013 uredil bolj restriktivno kot so bile to takrat, ter da nova ureditev "posameznika sicer ščiti, a mu hkrati odvzema možnost fleksibilnejšega upravljanja s sredstvi, ki jih je sam privarčeval za svojo starost".
janez.zalaznik@styria-media.si
Jest sem vzel akontacijo- delno izplačilo.. in vložil v bolj donodno delo..
Lepo vam g. Jager povedal: za delavca je nesprejemljivo, da bi imel višek denarja...
Osebek ni privarčeval nic. Mi smo zanj tako kot ostale javne uslužbenec plačevali ves čas. V privat sektorju nam ničesar ne plačuje firma. Ce si pripravljen varcevati sam, ti firma nekaj primakne ob hkratnem znižanju bruto place. Torej na koncu… ...prikaži več vse plačaš sam.. s to vlado pa bomo postali sužnji javnega sektorja. To ste že zdaj samo da vedeli niste.