V nekaterih podjetjih, ki so v pretežni državni lasti, izplačujejo precej visoke regrese, čeprav jih je ali pa jih še bo država reševala z večmilijonsko finančno injekcijo.
V NLB denimo so konec marca več kot štiri tisoč zaposlenim izplačali regres v višini 1.565 evrov bruto, kar je banko po naših izračunih olajšalo za približno 6,3 milijona evrov. To pomeni, da je šlo samo za regres bančnih uslužbencev kar 2,6 odstotka 243-milijonske dokapitalizacije.
Izplačila. Podjetja morajo delavcem do 1. julija izplačati regres vsaj v višini minimalne plače, to je 748 evrov bruto. Regres v javnem sektorju bo letos znašal 692 evrov bruto.
Na finančnem ministrstvu pravijo, da so poslovne odločitve sicer v pristojnosti uprav in nadzornikov, vendar pa menijo, da gre pri izplačilu regresa v NLB za “neodgovorno in nesmotrno odločitev uprave banke, saj je bila banka tudi zaradi slabih poslovnih rezultatov dokapitalizirana”. Pričakujejo, da bo nadzorni svet ukrepal.
Prav danes pa bodo poslanci odločali tudi o finančnem vložku v Slovenske železnice (SŽ), težkem 134,3 milijona evrov, ki ga bo država družbi nakazovala v petih obrokih do leta 2016. Direktor SŽ Goran Brankovič je še pred dvema mesecema opozarjal, da bodo šle SŽ v stečaj, če denarja ne bodo dobile.
Njihov regres pa bo za 334 evrov bruto višji od minimalnega; zanj bodo SŽ letos porabile kar 7,3 milijona evrov, kar je približno četrtina letnega obroka, ki ga pričakujejo od države.
“Brez občutka za higieno”
Nekdanji gospodarski minister Matej Lahovnik meni, da upravam podjetij v večinski državni lasti “manjka občutek za higieno”. Prepričan je, da se, če bi država dokapitalizacijo pogojevala s spremembo tovrstne prakse, takšna izplačila ne bi dogajala.
Podobno razmišlja Andraž Grahek iz KD Skladov: “Država ima vzvod moči in lahko namigne upravi in nadzornemu svetu, da ni pripravljena vlagati denarja, dokler ni ambicioznejšega rezanja stroškov v podjetju.”
