Sanacija plazu Žebnik v občini Radeče, ki se je sprožil že leta 1984 in velja za največjega v zgodovini občine, se bliža koncu. Kot je povedal radeški župan Tomaž Režun, bo treba dokončati le še nekaj del nad plazom, ki je ogrožal več stanovanjskih in gospodarskih objektov.
Izvedbo gradbenih del je z 2,4 milijona evrov sofinanciralo ministrstvo za naravne vire in prostor, so pojasnili na ministrstvu. Stroški izdelave projektne dokumentacije, strošek za plačilo davka na dodano vrednost, strošek nadzorov in drugi stroški v višini okoli 600 tisoč evrov so medtem odpadli na radeško občino.
Po 40 letih konec grožnje hišam
Sanacije plazu so se lotili leta 2022. Plazenje pobočja hriba Žebnik proti potoku Sopota je ob sprožitvi plazu vzbudilo strah med krajani, da bi gmota lahko zajezila potok, kar bi povzročilo veliko škodo in odrezalo krajevno skupnost Jagnjenica od sveta, je povzel Režun.
Čeprav do najhujšega ni prišlo, se je plaz počasi premikal več desetletij ter ogrožal stanovanjske in gospodarske objekte, prometno infrastrukturo in druge površine na približno pet hektarjev velikem območju doline potoka Sopota. Večje premike je doslej preprečeval objekt skladišča radeške papirnice.
Režun je pojasnil, da so na nevarnost državo opozarjali vrsto let. Lani so nato prejeli aneks k pogodbi o sanaciji, s katerim je država odobrila dodatnih nekaj več kot 50 tisoč evrov za izvedbo sanacijskih del.
Po ocenah strokovnjakov je plaz dolg okoli 350 metrov, širok od 70 do 110 metrov, plazovita gmota pa sega od štiri do osem metrov globoko v pobočje. Sanacijskih del so se lotili v treh fazah.
Projekt je vključeval postavitev dveh pilotnih sten v dolžini 220 oziroma 51 metrov, izgradnjo vzdolžnih in prečnih drenažnih reber v spodnjem in zgornjem delu plazu, ureditev odvodnjavanja z jarki in iztokom v potok Sopota ter rekonstrukcijo približno 200 metrov javne poti z izboljšanim odvodnjavanjem. Uredili so tudi odvodnjavanje zaledne stene skladišča radeške papirnice.
