"Zadruge so zanesljiva oblika podjetij med krizo, saj so delavci med sabo solidarni, dobiček pa ni na prvem mestu. Zato se njihovo število med krizami v tujini vedno poveča," pravi poznavalka zadružništva in aktivistka Jadranka Vesel. A do zdaj država zadrugam ni omogočala, da bi se enako kot druga podjetja prijavile na različne podjetniške spodbude. Če bodo poslanci potrdili vladni predlog sprememb zakona o podpornem okolju za podjetništvo, pa bodo do državnih poroštev upravičene tudi zadruge.
Čaka se le še državo
"Nekateri bivši zaposleni obupani kličejo in prosijo za zaposlitev. Večini je že potekla pravica nadomestila na zavodu, zato je zdaj stiska še toliko večja," stanje v majhni dolenjski občini Straža po propadu lesarskega velikana Novoles opisuje Mitja Bukovec iz zveze svobodnih sindikatov. Nekdanji delavci Novolesa, v katerem je včasih delalo tri tisoč ljudi, pred stečajem leta 2011 pa 600, poskušajo že nekaj časa ustanoviti zadrugo. "Znani smo ustanovitelji, pripravljena so zadružna pravila. Imamo izdelan kakovosten poslovni načrt, v katerem nismo popolnoma nič prepustili naključjem," razlaga Bukovec. Preizkusili so trg za prodajo izdelkov in ocenili stopnjo propadanja podjetja. Delo bi takoj dobilo 130 ljudi, a za zagon potrebujejo kredit, ki ga banke ne dajo brez državnega poroštva. Bukovec pravi, da so imeli sprva težave pri vzpostavljanju stikov z državo, a so vztrajali. Zdaj računajo na hiter zagon proizvodnje.
Ne le za podjetja v stečaju
"Zadruge, v katerih je večina delavcev tudi lastnikov, seveda predstavljajo tveganje, a nikoli tako veliko, kot ga predstavlja izguba delovnega mesta," opozarja Veselova.
"Vlada je s predlogom novele sledila spremenjenim gospodarskim razmeram in ocenila, da bi bilo smiselno razširiti krog potencialnih upravičencev sredstev. Spodbude za podjetništvo in inovativnost se bodo tako dodeljevale vsem vrstam fizičnih in pravnih oseb," pa pojasnjujejo odločitev za spremembo zakonodaje na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT). Menijo, da so zadruge ena izmed pravnih oblik, ki "omogočajo zaposlenim, da ohranijo vsaj del proizvodnje podjetij, ki so zašla v težave, in s tem prispevajo k ohranitvi delovnih mest".
V Zadružni zvezi Slovenije so prepričani, da so zadruge primerne tudi za nove pobude. "Menimo, da bodo lahko uveljavljale ukrepe po zakonu o podpornem okolju za podjetništvo tudi v drugih primerih, ne le za reševanje propadlih podjetij."
Primerjanje ni primerno
Na MGRT so sicer primerjali poslovanje obstoječih zadrug, samostojnih podjetnikov (espejev) in gospodarskih družb. Zadruge so lani zaposlovale 3.235 delavcev, espeji 45.906, gospodarske družbe pa 435.059. Zadruge so ustvarile 789 milijonov evrov prihodkov, espeji 4,8 milijarde, gospodarske družbe pa 75,6 milijarde. Kljub slabšim rezultatom zadrug Veselova opozarja, da "se teh oblik ne more primerjati, saj zadrugam ni interes velik dobiček, ampak kakovostno življenje njihovih članov".
ja to je sposobnost nadzornih služb ,ki neopravlja svojega posla in posledično za nič ne odgovarja!!! Lepo je imeti zadruge...samo ščasoma bodo to prav ti politiki zakonito privatizirali...oz. pokradli!! Zato prav ne bodite budasti da ulagate v brezakonodajo!!
večkrat se je že zgodilo, da so se delavci odrekali delu plač, nadomestil in celo vlagali v podjetja, da bi si s tem zagotovili delovno mesto. a vodstvo si je s časom vse prilastilo, delavci pa so ostali na cesti.… ...prikaži več žalostno, a taka je Slovenska praksa.