“Jezero je v slabem stanju, podobnem tistemu leta 1990. Vmes je bilo že v dobri kondiciji, a se vztrajno slabša,” je o Blejskem jezeru za Žurnal24 dejala limnologinja Špela Remec Rekar z ministrstva za okolje in prostor.
Strokovne analize kažejo, da na jezerskem dnu primanjkuje kisika in vnovič se je pojavilo cvetenje rdeče cianobakterije. Poleg neurejene kanalizacije, na nekaterih mestih naj bi puščala, in umetnih gnojil, ki odtekajo v jezero, ga onesnažuje tudi krmljenje rib.
“Že tri leta opozarjamo, da se stanje slabša,” pravi Remec Rekarjeva in dodaja, da jezeru zelo škoduje krmljenje rib, še posebno s hrano boili, za katero so analize pokazale, da so v njej prisotni tudi steroidi, laksativi in konzervansi. “Ogromne količine boilija gnijejo na dnu jezera in spodbujajo razmnoževanje alg. Letos ni bilo obdobja, v katerem jezero ne bi cvetelo,” je pojasnila.
Lov. V Ribiški družini Bled so zelo podražili karte za ribolov krapa, s 25 na 50 evrov, s čimer želijo po besedah predsednika družine Sama Novaka zmanjšati število tovrstnih ribičev ob Blejskem jezeru. Na leto za omenjeni ribolov prodajo okoli 370 kart.
Prepovedati krmljenje
Med najbolj obremenjujočimi naj bi bil ribolov krapa. “Ribiči mečejo v jezero krmila za privabljanje rib, pri čemer ni problematična prekuhana koruza, pač pa boili, v katerem so lahko vse mogoče substance. V jezero naj bi na leto zmetali okoli sedem ton te hrane,” je pojasnil Samo Novak, predsednik blejske ribiške družine. Na to težavo opozarjajo na kartah za ribolov, kjer odsvetujejo krmljenje in prepovedujejo šotorenje, kuhanje in peko ob jezeru. A težava je v nadziranju in posledično kaznovanju, zato bi bil edini učinkovit ukrep prepoved krmljenja rib in rac. Ker pa je Blejsko jezero v državni lasti, bi morala država sprejeti ustrezen pravilnik, ki bi to prepovedoval.
