“Glede na to, da so ugotovljeni lomi kanalizacije, bo po vsej verjetnosti potrebna rekonstrukcija cest, ne le obnova. To predstavlja velik finančni zalogaj in teh sredstev trenutno ni na voljo,” pravi Irena Razpotnik, načelnica oddelka za gospodarske dejavnosti in promet Mestne občine Ljubljana (MOL), o uničenih cestah v nakupovalnem središču Rudnik.
2000. Za komunalno in prometno omrežje je bilo uporabno dovoljenje izdano leta 2000. Komunalne vode so gradili na fiksnih pilotih, ceste na predhodno obremenjenih nasipih.
Konsolidacija terena je trajala od 7 do 12 mesecev.
Po pravilih. Izvajalci, pravijo na MOL, so delali po projektni dokumentaciji, pridobljenih soglasjih in potrebnih dovoljenjih – pri gradnji infrastrukture, skratka, naj ne bi bilo nič narobe.
Sanacija se bo po njenih besedah začela, ko bodo zagotovljena sredstva, obstaja pa tudi možnost, da jo bodo izvajali po delih, ne hkrati.
Popravilo cest naj bi stalo okoli štiri milijone evrov, a je to le približna ocena, saj “zaradi neugodnega terena stroškov ni mogoče natančno napovedati”. Poleg tega bodo hkrati urejali kanalizacijo, a še niso ocenili, koliko bo to stalo.
“Dovozi do trgovin”
MOL je po besedah Razpotnikove letos izvedla nekaj najnujnejših vzdrževalnih del, a ker večina cest v nakupovalnem središču ni kategorizirana (takšne so le ceste javnega pomena oziroma obodne ceste, ne pa tudi interne ceste, kot so dovozi do trgovskih središč in parkirišč), za njihovo vzdrževanje ni pristojna. Kot je razumeti, naj bi bili za dovoze odgovorni trgovci. Na vprašanje, kakšen je interes MOL, da bi te interne ceste kategorizirali, odgovora nismo dobili.
Zaradi statusa nekategoriziranosti ne more ukrepati niti občinski inšpektor, dodaja Bogomira Skvarča Jesenšek, glavna občinska inšpektorica, ki sicer meni, da je varnost prometa zagotovljena; postavljene so oznake, vozniki pa so po zakonu dolžni prilagoditi vožnjo stanju ceste. Za rudniške ceste ni pristojen niti Prometni inšpektorat RS, je povedal Vladimir Korenčič, direktor inšpekcije za ceste.
Nihče ni kriv – vsi so krivi
Na območju nakupovalnega središča Rudnik je tipično barje, kar pomeni, da so tla do 20 metrov globoko sestavljena iz stisljivih, propustnih in malo nosilnih sedimentov, zaradi česar je prišlo do lomov kanalizacije in posledično razmajanih cest, pojasnjuje Darja Lesjak iz službe za razvojne projekte in investicije MOL.
Ob predaji omrežja in cest leta 2000 je bil tam zgrajen le objekt E.Leclerc, drugi trgovski objekti so se gradili pozneje.
“Vsak investitor je po svoje izvajal preobremenitve in razbremenitve zemljišč,” pravi Lesjakova. “Zaradi želje po čim hitrejši realizaciji investicij je večina objektov temeljila na pilotih, okolica (parkirišča) pa tako kot ceste na nasipih, ki so povzročili diferenčne posedke,” dodaja, in še: “Omrežje, zgrajeno na pilotih, ima minimalne posedke in funkcionira še danes – zaradi različnih posedkov so porušeni priključki na omrežje.”
Strokovne rešitve
Egon Breitenberger, vodja izpostave Upravne enote (UE) Ljubljana Vič - Rudnik, trditve, da je vsak investitor delal po svoje, ne želi komentirati, ker je vsak dolžan izvajati dela v skladu z izdanim gradbenim dovoljenjem.
Tega UE izda na podlagi projektne dokumentacije, v kateri so rešitve o temeljenju objektov. “Presoja ustreznosti strokovnih rešitev ni v pristojnosti UE,” pravi Breitenberger in dodaja, da so v času izdaje gradbenih in uporabnih dovoljenj investitorji izpolnjevali vse zakonske zahteve.
Na Inšpektoratu RS za okolje in prostor (Irsop) so povedali, da so lastniki objekte – tudi gospodarsko infrastrukturo – dolžni vzdrževati.
Pa naprej?
Predpisi glede urejanja pogojev gradnje se v zadnjih desetih letih niso bistveno spremenili, še pravijo na Irsopu.
“Določila v veljavnih prostorskih aktih so bila in so takšna, da je treba pri projektiranju in izvajanju upoštevati specifične talne (geomehanske) razmere,” pravi Alenka Pavlin z oddelka za urejanje prostora MOL.
Ustvarja se vtis, kot da občini ustreza, da za stanje cest v nakupovalnem središču Rudnik ni nihče odgovoren. Komentarja na to z MOL nismo dobili.
