Samo za obresti vsaj 800 milijonov evrov

Kot prioritetni ukrep direktor Umarja Boštjan Vasle vidi konsolidacijo javnih financ. Tezo, da je Slovenija že zamudila najprimernejše obdobje za sprejem potrebnih strukturnih in fiskalnih reform, potrjujejo tudi podatki, ki kažejo, da se je slovensko gospodarstvo v času finančne in gospodarske krize skrčilo bolj od povprečja v območju evra, po krizi pa okreva počasneje od povprečja, je prvi mož Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) zatrdil na današnjem predavanju v organizaciji investicijskega podjetja World Spreads.

Vasle se zaveda, da bo v slovenskem družbenem kontekstu, ki je že pogosto onemogočil izvedbo nekaterih večjih reform, sprejemanje ukrepov težavno, učinki pa se bodo videli šele na nekoliko daljši rok.

Napoved slabša, a ni jasno, za koliko

Z ukrepi ekonomske politike tako v odsotnosti povrnitve zaupanja v stabilnost območja evra v prihodnjem letu po Vasletovi oceni najverjetneje ne bo mogoče preprečiti bistvene upočasnitve gospodarske dejavnosti.

Umar bo po sredini objavi podatkov o gospodarski rasti v tretjem četrtletju vnovič proučil jesensko gospodarsko napoved, ki je govorila še o 1,5-odstotni rasti bruto domačega proizvoda (BDP) letos in dvoodstotni rasti leta 2012.

Kot je dejal Vasle, je bila ta napoved oblikovana še ob bistveno drugačnih predpostavkah glede razvoja dogodkov v območju evra. Ker so se razmere medtem bistveno poslabšale, bo Umar znižal obe napovedi, a Vasle ni želel namigniti, za koliko.

Odhodke prilagoditi zmanjšanju prihodkov

Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) je sicer v ponedeljek Sloveniji za letos napovedala enoodstotno rast, prihodnje leto pa naj bi znašala le 0,3 odstotka.

Čeprav so trenutne težave predvsem posledica poslabšanja razmer v slovenskem naravnem gospodarskem okolju, pa mora Slovenija sprejeti ukrepe na štirih ključnih področjih, da bi dvignila raven potencialne rasti gospodarstva, pravi prvi mož Umarja.

Kot prioritetno nalogo Vasle vidi konsolidacijo javnih financ, saj je treba odhodke prilagoditi zmanjšani sposobnosti ustvarjanja prihodkov.

Poleg tega je treba po Vasletovih besedah sprejeti niz ukrepov za dvig konkurenčnosti gospodarstva, resneje se je treba začeti ukvarjati s staranjem prebivalstva, katerega učinki bodo v Sloveniji med najbolj negativnimi v EU, stabilizirati in sanirati pa je treba tudi finančni sektor in problem prezadolženosti gospodarstva.

Če Slovenija ne bo sprejela potrebnih reform, se bo potencialna gospodarska rast vse tja do leta 2016 po ocenah Umarja gibala med 1,5 in dvema odstotkoma, kar je enkrat niže kot pred izbruhom krize.

Novega zadolževanja do tri milijarde

Vasle je opozoril tudi na močan dvig cene zadolževanja Slovenije, ki se je na sekundarnem trgu povzpela nad sedem odstotkov. Država bi se morala po ocenah v prihodnjem letu zadolžiti za 2,5 do tri milijarde evrov, samo za obresti pa naj bi naslednje leto ob predpostavki 4,5-odstotne obrestne mere namenila 800 milijonov evrov, kar je malo manj od vsote, ki jo namenja za raziskave in razvoj.

Čeprav je cena zadolževanja v veliki meri posledica velike negotovosti glede usode dolžniške krize v območju evra, ki se je razširila v osrednji del evrske skupine, pa lahko verodostojna stabilizacija javnih financ precej vpliva na pomiritev vlagateljev in izboljšanje podobe Slovenije v očeh bonitetnih agencij, meni Vasle.