Vseh sedem reprezentativnih sindikatov se strinja, da bi s spremembo zakona popravili krivice tistim, ki so na minimalni plači in delajo ponoči, v nedeljo ali med prazniki, ob tem pa ne dobijo prav nobenega dodatka. "Ne govorimo o velikem številu zaposlenih, ne govorimo o velikih zneskih," je na novinarski konferenci dejala Andreja Poje, sekretarka pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) in dodala, da dodatek na uro nočnega dela znaša povprečno 1,58 evra.
Sindikalisti: Zaradi te spremembe gospodarstvo ne bo propadalo
Po podatkih Ajpesa je vseh prejemnikov minimalne plače okoli 40.000 oziroma okoli šest odstotkov vseh zaposlenih. "Malo od teh jih opravlja delo ponoči, ob nedeljah in praznikih," je povedala Pojetova.
Po podatkih ministrstva za javno upravo je 0,1 odstotka zaposlenih v javnem sektorju prejemalo minimalno plačo in dodatek za nočno delo, 0,7 odstotka minimalno plačo in dodatek za nedeljsko delo ter 0,3 odstotka minimalno plačo in dodatek za delo na praznik:"Torej o nekem množičnem propadanju našega gospodarstva zaradi teh sprememb ne moremo govoriti," je dejala Pojetova.
Predlog zakona bodo prihodnji teden vložili v DZ, nato pričakujejo razpis 60-dnevnega roka za zbiranje potrebnih 5000 overjenih podpisov državljanov.
Delodajalci: Delovna mesta bi začela ugašati
"Pobudnike je treba opozoriti, kaj lahko prinese takšna sprememba. Mi bomo skušali storiti vse, kar je v naši moči, da do te spremembe zakona o minimalni plači ne pride," je zatrdila predstavnica Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Tatjana Čerin in dodala, da je že danes strošek dela v Sloveniji zelo visok, povečanje minimalne plače skozi spremembo definicije pa bi po njenem pomenil ugašanje in selitev delovnih
"Če želimo izvzet dodatke, bomo ustavrili dodatni strošek,, ki ga bo moral nekdo pokrit. Ker gre za panoge, ki jih lahko seliš na trg cenejše delovne sile, se bojimo odliva delovnih mest," je v odzivu na sindikalni predlog povedal minister za javno upravo Boris Koprivnikar.