Slovenija
714 ogledov

Sprememba spola ne bo več pravica iz zdravstvenega zavarovanja?

Na Kubi prva poroka geja in transseksualke. Reuters
Na seznam storitev, ki jih ne bo krila zdravstvena blagajna, je ministrstvo v novem zakonu predvidelo tudi spremembo spola na zahtevo zavarovane osebe, vključno z zdravili, živili ter medicinskimi in drugimi pripomočki.

Od leta 2005 pa do danes je v Sloveniji glede na podatke matičnega registra ministrstva za notranje zadeve spol spremenilo 45 oseb.

Podatkov o tem, koliko teh je to storilo na svoje stroške in kolikim je storitve krila zdravstvena zavarovalnica iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja, ni.

Operacije doma in v tujini

V endokrinološki ambulanti UKC Ljubljana je bilo od leta 2000 v obravnavi s prvim obiskom 43 transseksulanih oseb, 25 moških in 18 žensk.  "Obravnava transspolnih oseb je izrazito interdisciplinarna. Približno dvakrat letno se sestane interdisciplinarni konzilij, ki ga vodi psihiatrinja," pravijo na UKC Ljubljana.

Zavarovalnica zavrnila povračilo stroškov

Za temelj varstva zdravstvenih pravic transseksualcev velja odločba Evropskega sodišča za človekove pravice  v zadevi Schlumpf proti Švici. Max Schlumpf je bil zgleden družinski oče, čeprav je od otroštva trpel zaradi težav s spolno identiteto. Ko mu je, takrat jih je imel že precej čez 60, umrla žena, se je odločil za spremembo spola. Hormonska terapija in tudi operacija sta uspeli, njegova zavarovalnica pa je pozneje zavrnila povračilo stroškov posegov za spremembo spola. Zato se je pritožil na sodišče za človekove pravice in uspel. Švici je sodišče naložilo plačilo odškodnine 15.000 evrov in 8000 evrov za povrnitev stroškov postopka, ker je pritožnikova zavarovalnica zavrnila zahtevek za povrnitev stroškov za zdravljenje in samo operacijo spremembe spola.

Spremembo spola, ko gre za transspolne osebe, je glede na sedanjo zakonodajo v Sloveniji krila zdravstvena blagajna.  "Po trenutno veljavni zakonodaji so zdravstveno zavarovane osebe v postopku telesne potrditve spola, to je namreč izraz za spremembo spola, ki ga uporablja skupnost transspolnih oseb, upravičene do različnih postopkov, ki olajšajo ali odpravijo občutke disforije," pravi Eva Gračanin iz Društva Legebitra.

Zakon: Ko gre za funkcionalno prizadetost,  posege krije zdravstvena blagajna

Estetske operacije med pravice iz obveznega zavarovanja ne sodijo, razen če so potrebne zaradi  posledic  poškodb, okvar ali  bolezni in so povezane tudi z odpravo funkcionalnih prizadetosti. Ko torej gre za funkcionalno prizadetost je estetski učinek pri takšni operaciji, katere poglavitni namen je v odpravi funkcionalne prizadetosti, stranski rezultat. "Takšna operacija je v celoti krita iz naslova obveznega oziroma dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja."

Realnost: Nekateri postopki kriti, drugi ne

"Izkušnje transspolnih oseb z medicinskimi postopki potrditve spola so zelo različne. Glede na informacije, ki jih imamo, sta trenutno največja izziva pravočasno zagotavljanje postopkov, saj so čakalne dobe zelo dolge, ter zagotavljanje nabora različnih postopkov, saj so nekateri postopki kriti iz zdravstvenega zavarovanja, spet drugi pa ne," razlaga Gračaninova.

Sprememba v novem zakonu?

Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, krovni zakon zdravstvene reforme Milojke Kolar Celarc, ki je od 1. februarja v javni razpravi, namreč v posebnem poglavju izrecno določa, da med pravice iz zdravstvenega zavarovanja ne sodi "sprememba spola na zahtevo zavarovane osebe, vključno z zdravili, živili ter medicinskimi in drugimi pripomočki"

"Predlog zakona sicer nikjer ne govori, da so iz košarice izvzete pravice do medicinskih postopkov telesne potrditve spola (spremembe spola, kot je dikcija v predlogu) v vseh primerih. Če bi taka dikcija v predlogu zakona obstajala, bi bila v nasprotju z obveznostjo države do spoštovanja pravice do zdravja vseh ljudi pod enakimi pogoji. Po zakonu zdravstveno zavarovane transspolne osebe ne smejo in ne morejo biti obravnavne drugače kot katerakoli druga oseba," pravi Gračaninova in poudarja, da vsako omejevanje pravic do medicinskih postopkov lahko povzroči še dodatno stigmatizacijo posameznic in posameznikov, ki že tako doživljajo diskriminacijo in nasilje.    

Plačevanje iz lastnega žepa

Glede na predlog zakona, bodo morali zavarovanci iz lastnega žepa plačati tudi zdravstvene storitve, ki jih je zavarovana oseba storila naklepno ali z udeležno pri kaznivem dejanju. To bi lahko pomenilo, da bodo zdravljenja morali plačati tudi povzročitelji prometnih nesreč, ki niso spoštovali predpisov. Poročali smo že o tem, da bo potrebno iz lastnega žepa plačati zdravstvene storitve, ki so posledica zdravljenja bolezni, ki neposredno izhaja iz opustitve obveznega cepljenja, če za opustitev cepljenja ni ugotovljenih zdravstvenih razlogov.

 "Menimo, da je pri vsakršnem omejevanju pravic do zdravstvenih storitev potrebna skrajna previdenost. Hitro se namreč lahko zgodi, da se velik del odgovornosti za zdravje preloži na posameznico_ka, ki se je potem prisiljen_a spoprijemati z zdravstvenim sistem, ki je že zaradi tega, ker je sistem, močnejši v primerjavi s posameznico_kom. Po naših izkušnjah v takih primerih najvišjo ceno plačajo osebe, ki so odrinjene na družbeni rob zaradi različnih manjšinskih osebnih okoliščin. Vsak zakon naj obravnava osebo kot človeka z različnimi potrebami," opozarja Gračaninova.

sergeja.hadner@zurnal24.si

 

 
Komentarjev 3
  • Božidar Dinič 13:32 06.februar 2017.

    na veke vekomaj amen

  • izRODEk 22:49 05.februar 2017.

    ...želel postati ali družba, ki je "lenuhe" ustvarila (zaradi racionalizacije postopka dela)?Streznite se!

  • izRODEk 22:48 05.februar 2017.

    Javno zdravstvo je nastalo z namenom, da je dostopno vsakomur.Pojma "lenuh" v prejšnjem sistemu ni bilo, ker so ti enostavno našli delo namesto, da so se te rešili in ti dali socialko.Ker ni bilo lenuhov, so vsi delali ...prikaži več in posledično vsi vplačevali v javno zdravstvo. Denarja je bilo toliko, da je javno zdravstvo delovalo v mejah, ki so jamčile dostojno zdravljenje za vsakogar.Spremembe spola in druge lepotne operacije niso bile pojem debate ali to spada ali pa ne v javno zdravstvo.Ukinjanje javnega pomeni, da "lenuh" nima več pravice do zdravstvenih storitev iz skupne malhe.Pomeni, da postanemo družba, kjer pustimo ljudi umirati. To pa je v nasprotju s temeljnimi načeli sodobne družbe. Pomeni, smo v nasprotju s samim seboj.Problem torej ni v javnem ali zasebnem zdravstvu pač pa v tem, da smo ustvarili armado nezaposlenih, ki si zdravstva ne morejo privoščiti, javnega pa tudi kmalu ne bo več.Kdo je zdaj kriv? "lenuh, ki to ni že