Velike javnofinančne težave imajo zaradi svetovne finančne in gospodarske krize vse države območja evra, pa tudi ZDA in Velika Britanija, je poudaril predsednik fiskalnega sveta Marjan Senjur.
Slovenija v tem okviru sodi med države z zmernimi javnofinančnimi težavami, vendar pa obstajajo razlogi za zaskrbljenost.
Visok primanjkljaj
Prvi razlog za zaskrbljenost je visok primanjkljaj. "Saldo javnih financ leta 2010 je približno takšen, kot je bil leta 2009, in letos naj bi bil predvidoma na isti ravni, torej okrog dveh milijard evrov," je povedal Senjur in dodal, da se v naslednjem letu predvideva zmanjšanje primanjkljaja, a bo še vedno na ravni 1,5 milijarde evrov, "kar je še vedno veliko".
Kopičenje javnega dolga
Drugi razlog za skrb je kopičenje javnega dolga – leta 2008 je znašal okrog 8,4 milijarde evrov, leta 2012 pa naj bi znašal že 17 milijard evrov, kar predstavlja že 45 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP).
Tretji razlog za skrb pa je tako imenovani implementacijski deficit, s čimer ima Senjur v mislih zmanjšano možnost vlade, da ukrepa oziroma uvaja spremembe za zaščito javnih financ.
Konsolidacija breme za ljudi z nižjimi dohodki
Senjur je predstavil tudi tri glavne dileme, ki izvirajo iz gradiv oziroma dokumentov vlade. Ena se nanaša na vprašanje, kako zarezati v javne izdatke z namenom fiskalne konsolidacije. Predvidena konsolidacija je namreč degresivna, torej bo bolj obremenila ljudi z nižjimi dohodki, je pojasnil.
Druga dilema se nanaša na vprašanje tehtanja med dolgom in davki. Javni dolg se namreč kopiči in po mnenju Senjurja bo treba razmisliti, kako javni dolg ne samo stabilizirati, ampak tudi zmanjšati. Pri tem v fiskalnem svetu menijo, da javnega dolga ne bo možno znižati, ne da bi povečali javnofinančnih prihodkov oziroma davkov. "Razmeram v gospodarstvu se moramo prilagajati tudi z davki," je poudaril Senjur.
Tretja dilema pa se po Senjurjevih besedah tiče pokojninske reforme. Sprejeti zakon, o katerem se bo odločalo na referendumu, je po mnenju fiskalnega sveta pozitiven ukrep z vidika dolgoročne vzdržnosti javnih financ, zato ga v svetu kot celoto podpirajo.
