Problem niso le uvoženi primeri, krivulja eksponentno navzgor

Vodja strokovne skupine za zajezitev in obvladovanje epidemije COVID-19 pri ministrstvu za zdravje Bojana Beovič je na današnji tiskovni konferenci predstavila razvoj epidemiološke situacije pri nas in v soseščini. 

Opozorila je, da epidemiološka slika od konca maja naprej kaže, da število novih okužb narašča po eksponencialni krivulji. "Krivulja uvoženih primerov in vseh primerov se postopno razmikata, kar pomeni, da problema več ne predstavljajo le uvoženi primeri, ampak vsi tisti, ki so nastali sekundarno," je poudarila Beovićeva. "V zadnjih primerih imamo več primerov, ki imajo neznan izvor. V zadnjem tednu imamo čez deset primerov novih okužb dnevno, številka se bliža številu 15, ki je alarm za epidemiološko službo, saj ima omejene kadrovske možnosti."

Okuženi Zdravje NOVO: Spet zaskrbljujoči podatki

V Sloveniji smo imeli mirno obdobje meseca dni, potem pa smo priča ponovnemu naraščanju. "Zelo podobna slika je v številnih srednje in vzgodnjeevropskih državah, za katere se je zdelo, da so bolj srečno prešle prvi val," je povedala Beovićeva. "Po odmoru se je začelo število stopnjevati, ponekod, recimo v Severni Makedoniji, je v drugem valu slika slabša. Marsikje je slika podobna kot pri nas, npr. na Češkem." 

"Očitno smo uspeli uspešno zamejiti prvi val, sedaj nam pojema sapa. Verjetno smo se nekoliko preveč sprostili. Morda v tem času nismo uspeli vzpostaviti sistema, kako naprej obvladovati epidemijo."

Po besedah Beovićeve smo po principu kladiva uspešno zajezili prvi val, sedaj pa smo "romantično rečeno" v t. i. obdobju plesa. "Virus je še prisoten," je poudarila infektologinja. "Življenje moramo organizirati na način, da ne bomo povzročili prevelike ekonomske škode ter da hkrati preprečimo veliko širjenje, kot ga opazujemo v Ameriki in deželah tretjega sveta." 

Problematični so gostinski lokali

Poudarila je, da smo v Sloveniji identificirali več virov okužb - prvi problem so meje, v tem trenutku južna slovenska meja, sicer pa se prenosi dogajajo v družinah, na delovnih mestih, dijaških in samskih domovih. "To so bile točke, ki so bile v zadnjem času problematične," je dejala Beovićeva in opozorila tudi na širjenje virusa v gostinskih lokalih, kjer se dosledno ne upošteva varnostna razdalja.

Glede na to, da nimamo ne cepiva ne zdravila, ostajajo preprosti načini preprečevanja širjenja virusa, kot so uporaba mask, razkužil in upoštevanje varnostne razdalje. "Omejitev druženja je pri 50, večje številke naj bodo bolj izjema," je poudarila Beovićeva.

"Pomembna je uspešna epidemiološka služba, ki uspe bolnika osamiti, da se ne giblje okrog in povzroča širjenja virusa. To je uspešna metoda, a zahteva veliko dela strokovnjakov, epidemiologov, a pri tem imamo v Sloveniji problem. Gre za kadrovsko podhranjeno skupino strokovnjakov."

Dodala je, da nam pri omejevanju epidemije lahko pomaga aplikacija za beleženje stikov - njena uporaba je pomembna tudi zaradi kapacitet zdravstva. "Nemogoče je, da bi bil posameznik, ki zboli, zmožen povedati za vse kontakte, sploh, če je bil v trgovini, na prireditvi," je navedla Beovićeva. "Pojavlja se vprašanje, ali bomo šli v drugi val. Ta val ne bo kar nastal, ampak bomo k temu pripomogli sami - nastanek in obseg drugega vala je neposredno v naših rokah, v tem, kako bomo ravnali."

Na morje lahko, a odvisno kam

Resda Hrvaška izpolnjuje kriterije za uvrstitev na rumeni seznam, je priznala Beovićeva, a če gredo ljudje na morje v neko majhno vasico, kjer bodo skoraj sami oziroma bodo imeli stik z zelo majhnim številom ljudi, je verjetnost, da pride do okužbe, manjša,  kot recimo v večjih mestih v Sloveniji.

Upa, da z ukrepanjem ne bodo zamudili, obljubila pa je tudi, da bodo stanje na Balkanu skrbno spremljali. Strinja se z ministrom Gantarjem, ki meni, da bi morali Hrvaško uvrstiti na rumeni seznam. "To bi bilo upravičeno, ker smo kriterije jasno postavili. Z dvojnimi merili se ne strinjam," je poudarila. Res pa je, da bi uvrstitev Hrvaške na ta seznam pomenil, da v Slovenijo ne bi mogli priti hrvaški turisti, kar bi vplivalo na že tako oslabel slovenski turizem.

Beovićeva je poudarila tudi, da smo iz Hrvaške vnesli malo okužb, do današnjega dne le tri. "Je pa Balkan danes v podobnem stanju kot Italija marca. Takrat bi k zaustavitvi širjenja virusa najbrž precej pripomoglo zgodnje zaprtje meja," je dodala.

Razumemo šele, ko je nekaj obvezno

Kot opaža dr. Beović, smo se Slovenci preveč sprostili, kar je vidno predvsem v gostinskih lokalih ter v diskotekah, kjer je bilo na Hrvaškem ogromno okužb. "Pomembno je, da ljudje razumemo, za kaj gre. Zdi pa se mi, da precej bolje razumejo, ko je nekaj obvezno," je povedala in izpostavila primer nošenja mask - v času, ko nošnja mask ni bila obvezna, temveč priporočljiva, jih večina ni nosila. 

Upa pa, da bo k zaustavitvi širjenja pripomogla tudi uvedba aplikacije za beleženje stikov okuženih s covidom-19.  "Imamo orodja, ki nam lahko pomagajo, ni razloga, da se jih ne bi poslužili. Če bi nam stvar ušla iz rok, bodo spet sledili bolj drastični ukrepi, zapiranja, temu pa se želimo izogniti," je dodala.

dezurni@zurnal24.si