Strabag je ponudil, da bo regijski center za ravnanje z odpadki (RCERO) na Barju zgradil za 112,22 milijona evrov, in zagotovil, da bodo obratovalni stroški centra znašali 65,36 evra na tono, zato ga je javno podjetje Snaga znova izbralo za najugodnejšega ponudnika med tremi prijavljenimi.
Odločitev je že pravnomočna, zato v Snagi predvidevajo, da bo pogodba podpisana začetek septembra. Nato bosta sledili priprava projektne dokumentacije in gradnja nadomestnih objektov; slednja se bo začela približno eno leto po podpisu pogodbe. Začetek poskusnega obratovanja centra je predviden maja 2015, rednega obratovanja pa septembra 2016.
Evropski denar ni ogrožen
Ker je državna revizijska komisija junija razveljavila odločitev Snage, da posel dobi Strabag, so še enkrat pregledali ponudbe in ugotovili, da sta ponudbi Strabaga in Gorenja popolni, ponudba Rika pa nesprejemljiva, “ker cena presega zagotovljena sredstva naročnika”. Posel so zaradi najugodnejše ponudbe znova oddali Strabagu.
Na vprašanje, ali so zato, ker so izvedba javnega razpisa, pogajanja, revizijski postopki in izbor ponudnika trajali skoraj tri leta, ogrožena evropska sredstva, v Snagi odgovarjajo: “Če projekt ne bi bil končan do konca leta 2015, obstaja verjetnost finančne korekcije, vendar naročnik verjame, da bo možno projekt končati pravočasno.” Spomnimo, Bruselj naj bi prispeval kar 77,5 milijona evrov, 16,5 milijona naj bi dala država, preostalo naj bi dobili iz okoljskih dajatev in občinskih proračunov. Junija se je Mestna občina Koper kot 28. odločila za odlaganje odpadkov na Barju.
Pol milijona prebivalcev
Po dokončanju objektov naj bi na odlagališču Barje končala le petina odpadkov, ki jih ne bo mogoče znova porabiti kot surovine ali energente. Med drugim bodo na leto iz njih pridobili približno 49 tisoč ton trdnega goriva, 11 tisoč ton predelanega lesa, sedem tisoč ton komposta in 5.500 ton bioplina za pridobivanje elektrike in toplote. Na ta center za predelavo odpadkov naj bi bilo sicer vezanega več kot pol milijona prebivalcev. Samo Ljubljančani odvržejo okoli 136 tisoč ton odpadkov na leto, pri čemer je ločeno zbranih 23 odstotkov, druge pa Snaga nepredelane odloži.
Hahaha 112,22 cena do decimalke točna, vendar jo z lahkoto pomnožimo z 5 ki bo končna cena. Ko bo v tej državi začelo delovati pravosodje tako kot po zakonu mora in ko bo cerkev naterana z oblasti potem nam bo lažje.
Potem bi celo lahko pomislili, da so naši sindikati komercialni zastopniki tujih firm. Našim podjetje se postavlja nemogoče pogoje ( tako zaposlovanja kot odpuščanja, ter pridobivanja dela in bančne podpore ) Strabag posluje v popolnoma drugačnem ugodnem okolju. Če nima… ...prikaži več dela lahko odpusti zaposlene, ki jih takoj država nudi socialno podporo, banke jih nemoteno financirajo sicer pod strogim lastnim nadzorom itd.
Vztrajati na pogojih, ko podjetja igrajo vlogo sociale je strel v lastno koleno. Delavci v primeru stečaja nimajo nič drugega kot pravico napisano na papir a brez denarja, je pa ta pravica vnovčljiva le pri državnih podjetjih in javnem sektorju.<br… ...prikaži več />Gradbeništvo, ki je močno podvrženo sezonskemu ritmu in nihanju trga, demonstrira napake v "pravicah" zaposlenih. Ali ima delo ali ne mora preživeti vse delavce. Razlaganje , da so vsi barabe , samo tajkuni, je le izrabljanje moči in ustvarjanje sovražnosti med delavci in delodajalci. Delavec ne dobi zaščite če da odpoved , delodajalcu pa je praktično onemogočeno dati odpoved tudi zaradi poslovnih razlogov, razen če gre v stečaj. Torej se tišči skupaj dva partnerja, ki sta popolnoma nemočna. Eden brez denarja drugemu se razproda podjetje.To so plodovi in uspehi sindikatov in politikov.Koliko gradbenih podjetij nam je še ostalo lahko ugotovimo sami. Da sedaj večja dela prevzemajo tujci in plemenitijo lasten BDP