Zaradi nesorazmerja med številom otrok in številom kandidatov za posvojitev je tudi v Sloveniji v zadnjih letih opazen trend vse pogostejšega odločanja za postopke posvojitev otrok iz tujine. Ker je epidemija posegla na prav vsa področja našega življenja, smo na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) preverili, ali je v kakršni meri vplivala tudi na realizacijo postopkov posvojitev iz tujine.
Bolj ali manj nemoteno pa tečejo ostale aktivnosti, npr. poizvedbe, posredovanje informacij, poročil, ipd. "Glede morebitnih težav v povezavi s posvojitvami iz držav, kjer postopki ne tečejo preko našega ministrstva, torej, ko se bodoči posvojitelji sami obrnejo na tuje organe, podatkov nimamo," še povedo na ministrstvu.
Kakšne pa so številke?
Medtem ko je bilo od marca 2020 do konca novembra 2020 v informacijski sistem centrov za socialno delo vpisanih pet posvojitev znotraj Republike Slovenije, v tem obdobju ni bilo nobene zaključene posvojitve iz držav, s katerimi ministrstvo sodeluje kot osrednji organ na področju posvojitev po Konvenciji o varstvu otrok in sodelovanju pri meddržavnih posvojitvah. Kot so še dodali, sta bila dva postopka posvojitve iz Češke v zaključni fazi.
Ne glede na to, ali želijo pari oziroma posamezniki posvojiti otroka iz Republike Slovenije ali iz tujine, je postopek s strani slovenskih organov enak. Na kratko postopek posvojitve izgleda tako, da se pari ali posamezniki z željo po posvojitvi prijavijo na centru za socialno delo. Tam ocenijo možnosti in primernost za posvojitev ter na podlagi ugotovitev oblikujejo strokovno mnenje o kandidatih za posvojitelje, ki je ključno v postopku posvojitve, tudi če gre za posvojitev otroka iz tujine. CSD med vsemi možnimi kandidati izbere najprimernejšega za določenega otroka, upoštevaje otrokove značilnosti, potrebe, želje kandidatov, strokovno mnenje centra za socialno delo, morebitne želje staršev … in poda predlog za posvojitev na sodišče. Če sodišče ugotovi, da so izpolnjeni pogoji za posvojitev in je posvojitev v korist otroka, izda odločbo o posvojitvi.
Število posvojitev se pri nas sicer v zadnjih 10, 15 letih giblje okvirno med 30 in 50 posvojitvami letno, izstopa leto 2012, ko je bilo po podatkih ministrstva 70 posvojitev, pri čemer jih je bila kar polovica iz tujine. "Iz podatkov, ki so nam na voljo, izhaja, da je največ otrok posvojenih v starosti od 1-4 let (35%) in 4-10 let (34%), najmanj pa v starosti do 1 leta (10%). S strani kandidatov za posvojitev je največje zanimanje za posvojitev čim mlajših in čim bolj zdravih otrok," razlagajo na ministrstvu.
Čeprav razmerje otrok, ki so oddani v posvojitev, in parov, ki čakajo na posvojitev, govori izrazito v prid slednjih, slovenski pari po besedah ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti otrok iz nekaterih držav ne želijo posvajati. Slovenija ima sporazum o meddržavnih posvojitvah med drugimi sklenjen z Bolgarijo, Severno Makedonijo in Češko republiko, a so te države glede na podatke ministrstva za posvojitelje nezanimive.
Po njihovih besedah je bilo iz Češke republike od leta 2015 do danes v posvojitev ponujenih več kot 30 otrok, vendar je interes s strani slovenskih kandidatov za posvojitev teh zelo skromen oziroma ga skoraj ni. Tudi iz Bolgarije so bili od leta 2017 v posvojitev ponujeni trije otroci, vendar se slovenski kandidati niso odločili za nadaljevanje postopkov.
Kot povedo na ministrstvu, tudi sklenjen sporazum z neko državo ne zagotavlja, da bodo lahko kandidati hitreje posvojili otroke oz. da bo za meddržavno posvojitev na voljo več otrok, "pač pa zagotavlja le ustaljeno pot in večjo pravno varnost v postopkih mednarodnih posvojitev". To potrdijo s primerom Severne Makedonije, s katero imajo sporazum o meddržavnih posvojitvah sklenjen od leta 2008, vendar je bilo iz te države v Slovenijo posvojenih le malo otrok.
Na vprašanje, če se nanje velikokrat obrnejo pari, ki imajo s posvojitvami iz tujine slabe izkušnje, na ministrstvu odgovorijo nikalno: "Ne, to je bolj izjema."
To so države, iz katerih slovenski pari najpogosteje posvajajo
Če za nekatere evropske države ne vlada veliko zanimanja, pa je drugače z afriškimi državami. Po podatkih notranjega ministrstva in statističnega urada RS (SURS) je bilo v zadnjih letih v Sloveniji največ otrok (16) posvojenih iz Gvineje Bissau, sledi ji Gana (10), kot zadnji pana ministrstvu izpostavijo še Liberijo in Gambijo, kjer pa števila posvojitev zaradi statistične zaščite ne morejo razkriti.
Pri nas (še) ni bilo ilegalnih posvojitev
Pri posvojitvah gre za edinstveno situacijo, pri čemer je osnovno vodilo, da se otroku glede na njegove potrebe, starost in druge okoliščine poiščejo najbolj primerni nadomestni starši ter ne obratno. Zato je čakalna doba lahko zelo različna. Nekateri jo želijo zaobiti in do otroka pridejo na ilegalen način. V tujini, še posebej v Nigeriji in na Kitajskem, velikokrat pride do trgovanja z otroki, kamor sodijo tudi ilegalne posvojitve.
Pri policiji na vprašanje, če smo se v Sloveniji s tovrstnimi dogodki že srečali, odgovarjajo, da "policija v Sloveniji še ni obravnavala primerov ilegalnih posvojitev, smo pa bili seznanjeni o nekaterih sumih sumljivih posvojitev v tujini, vendar
dokazov za uvedbo kazenskih pregonov v Sloveniji ni bilo pridobljenih".
V primeru, da bi nekdo otroka podtaknil ali zamenjal, ali kako drugače spremenil njegovo rodbinsko stanje, bi na policiji ukrepali skladno z 189. členom kazenskega zakonika za kaznivo dejanje Spremembe rodbinskega stanja. Za omenjeno kaznivo dejanje je zagrožena kazen do treh let.
Ministrstvo dodaja, da "smo v primeru kakršnega koli suma glede izvora otroka dolžni vsi, še posebej pa državni organi, tovrstne okoliščine prijaviti policiji".