Če smo do nedavnega v Kariernih centrih Univerze v Ljubljanih, visokošolskih zavodih, srednjih šolah in drugih organizacijah organizirali številne interaktivne dogodke in srečanja za dijake, na katerih smo jih želeli podpreti pri lažji odločitvi za študij, utegnemo v prihodnje veliko aktivnosti prenesti na splet. Vsi se dobro zavedamo, da če kateri, so to mladi, ki so jim splet in nove informacijske tehnologije zelo bllizu, zato upamo, da z vključevanjem v različne spletne aktivnosti ne bodo imeli težav, velja pa na tem mestu opozoriti, da se na spletu lahko pojavi tudi več zavajajočih, neselekcioniranih informacij, ki pa jih mladi težje prepoznajo, kar lahko privede do zavajanj, napačnega razumevanja ipd.
Starši, ki želijo (želimo) svojim otrokom vse najboljše, jih vzgajajo in jim pomagajo vse dokler se ne osamosvojijo, razumejo, da je odločitev za nadaljnji študij v tem kontekstu še kako pomembna. Izkušnje kariernih svetovalcev na Univerzi v Ljubljani kažejo, da se poleg dijakov, na nas obračajo tudi starši sami ali s svojimi otroci. Odločitev za študij mora sprejeti dijak sam, vendar jih starši lahko ob tem učinkovito podprejo.
Nasvet 1: Spodbujanje k samospoznavanju
Svojemu najstniku, ki se bo srečal z odločitvijo za vpis na enega izmed študijskih programov, pomagajte, da razišče svoje interese in talente. Spodbujajte ga, da (v okviru finančnih zmožnosti) poskusi čim več hobijev, se preizkusi kot prostovoljec, v počitniškem delu ipd. Sčasoma bo ne samo razvil določene kompetence, ampak tudi zavedanje, kaj ga zanima. Kdo ve, morda bodo taborniki vodili do študija geografije ali biologije.
Pomemben del procesa samospoznavanja je tudi definiranje osebnostnih lastnosti, zato bodo vašemu dijaku prav prišle prej omenjene izkušnje. Morda se bolje znajde v družbi ljudi in bo kasneje uspešen v delu s strankami? Ali pa je dober v timskem delu, za katerega je ugotovil, da mu leži tekom treningov košarke?
Nasvet 2: Spodbujanje k pridobivanju informacij o študijskih programih
Obvezen je obisk informativnih dnevov, pregled promocijskih brošur ter spletnih strani in družbenih omrežij posameznih visokošolskih zavodov. Svoje otroke lahko spodbudite, da pridobijo informacije o študijskih programih izven ustaljenega okvirja, ki je – kot omenjeno in je pričakovati, da bo še naprej - potekal v malo okrnjeni obliki. Če imate možnost, dijaku predstavite osebe, ki delajo na področju, ki dijaka zanima. Spodbudite ga, da kontaktira študentski svet posamezne fakultete, študentsko društvo, tutorje ipd. Študenti jim bodo iz prve roke povedali, kako zgleda študij, kako in koliko se je treba učiti… Ena izmed možnosti je obisk Poletne šole Kariernih centrov Univerze v Ljubljani za dijake: Več kot 360 priložnosti, ki čakajo nate in bo letošnje leto potekala preko spleta. V zadnjem tednu avgusta se ne bodo predstavile le fakultete Univerze v Ljubljani, temveč bodo svoje karierne zgodbe predstavljali tudi alumni (op. p. diplomanti) Univerze v Ljubljani. Dijaki se bodo lahko udeležili tudi različnih delavnic samospoznavanja, na voljo pa bodo tudi druge informacije o visokem šolstvu, poklicih prihodnosti in možnostih za dijake s posebnimi potrebami.
Nasvet 3: Spodbujanje k pridobivanju informacij o poklicih in projekcijah sprememb trga dela
Odločitev dijaka za študij naj temelji na osebnih interesih, osebnostnih lastnostih in talentih. Pred odločitvijo za študij na posameznem študijskem programu je pomembno, da spozna tudi poklice – morda preko počitniškega dela, preko vzornikov iz vaše družine, družinskih prijateljev, sodelavcev… Če želi dijak postati zdravnik, bo moral na študij medicine. Če pa si želi postati raziskovalec npr. v farmacevtski industriji, pa so možnosti za študij že širše. Več informacij, ko dijak ima, bolje je. V pomoč bodo tudi različne spletne strani (npr. Kam in kako, Mojaizbira).
Projekcije, kako se bodo spreminjale potrebe na trgu dela in na katerih področjih se bo zaposlovalo čez nekaj let, ko bo zdajšnji dijak zaključil s študijem, so nehvaležno delo. Pričakujemo lahko, da se bo potreba po določenih kadrih okrepila zaradi sprememb v demografski sliki s starajočim prebivalstvom (zdravstvo, sociala, farmacija, biotehnologija). Predvidevamo lahko, da bo za potrebe prehoda v družbo znanja potrebno več kadra s področja izobraževanja, podjetja bodo potrebovala komunikacijske in prodajne strokovnjake. Podnebne spremembe in s tem povezano okolje in pridelava hrane bodo potrebovale strokovnjake biotehničnih ved. Tehnika se bo verjetno še naprej razvijala s svetlobno hitrostjo in bo trg dela potreboval inženirje vseh vrst. A to so le predvidevanja, novi poklici nastajajo vsak dan. Dijaki, bodo čez 10 let s svojimi diplomami in magisteriji opravljali različne poklice, ki jih v 60% danes še ni!
Svojim otrokom lahko torej najbolj pomagate, da jih spodbujate k samostojnemu raziskovanju; predvsem sebe. Kajti le tisti, ki se bodo odločili za študij na podlagi interesov in ne negotovih zaposlitvenih projekcij, bodo z veseljem študirali in kasneje tudi opravljali svoj poklic.
V primeru dilem ali potrebe po pogovoru s kariernim svetovalcem, se lahko dijaki obrnejo tudi na nas. Dogovorimo se lahko za srečanje »v živo« ali preko informacijskih tehnologij glede na aktualna navodila NIJZ in osebnih okoliščin dijaka.
Dr. Tanja Potočnik Mesarić, karierna svetovalka na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani
