Po besedah ministra Marka Borisa Andrijaniča se je Slovenija na lestvici digitaliziranosti gospodarstva in družbe prvič nad evropskim povprečjem. Cilj je, da Slovenija do konca desetletja pride med pet najbolj digitaliziranih držav v EU.
Na področju javne uprave je predvideno, da bi do leta 2026 vsa gospodinjstva imela dostop do širokopasovnega interneta visokih hitrosti. Do leta 2025 je cilj pokriti vsa ključna urbana področja v Sloveniji in logistične poti z omrežjem 5G. Drugi ukrep na tem področju je digitalizacija sodstva, s čimer želijo omogočiti elektronski dostop do sodb in spletni prenos obravnav.
Tretji ukrep so e-volitve, pri čemer bi digitalne postopke začeli uvajati premišljeno in postopno. Eden od korakov v tej smeri je digitalizacija volilnega imenika, kar bi omogočili izvedbo volitev tudi izven osnovnega volišča. Uvedba mora biti postopna in na podlagi širokega soglasja. Sprva bi e-volitve lahko začeli uporabljati v primeru referendumom, nato pa postopno še za evropske, lokalne, predsedniške in državnozborske volitve.
Skupina predlaga tudi možnost vpogleda v odprte upravne zadeve in digitalizacijo postopka pridobivanja vozniškega dovoljenja.
Pomembno področje, na katerem nameravajo vpeljati novosti, je področje zdravstva. Na prvem mestu je uvedba elektronskega zdravstvenega kartona pacienta, ki bo na enem mestu zbral vse podatke o pacientih. Predlagajo še digitalizacijo predpisovanja in spremljanja učinkov zdravil, spremljanje digitalizacije zdravstvene oskrbe, vpeljava platforme za upravljanje ključnega zdravstvenega kadra ter uvedba tehnologij za govorno vnašanje podatkov v sisteme.
Na področju gospodarstva in podjetniškega okolja so predvideni ukrepi uvedba obveznega e-vročanja poslovnim subjektom, uvedba platforme za plačilo avtorskih pravic, obvezna možnost brezgotovinskih plačil in ustanovitev Nacionalnega centra za kibernetsko varnost.
Na področju novih tehnologij so izpostavili dve zadevi, in sicer odprte podatke in vzpostavitev standardiziranega sistema za digitalno identiteto na bazi blockchaina.
Trije ukrepi sodijo na področje izobraževanja, in sicer integrirano digitalno učno okolje s sodobno podanimi učnimi vsebinami, ustanovitev izobraževalnih demonstracijskih centrov za razvoj tehničnih IKT in digitalnih kompetenc ter uvedba mednarodno primerljivega vrednotenja znanstvenih dosežkov na področju IKT.
Kibernetska varnost mora postati prednostna naloga slovenske diplomacije, da bi si zagotovili pomembnejšo vlogo na tem področju. Postavljena bo tudi informacijska platforma za slovensko znanost Science Desk, ki bo namenjena raziskovalcem, univerzam, študentom, ki bo koordinirala podporo na velikih mednarodnih projektih in vzpostavljala mednarodne projektne skupine itn
Ena največjih priložnosti za slovensko gospodarstvo so zelene tehnologije, zato je na tem področju predvidena uvedba dveh ukrepov. Prvi ukrep je vzpostavitev trajnostnega poročanja in uvajanje trajnostnega rejtinga. S ciljem po vzoru finančne bonitete bi vsak subjekt dobil tudi trajnostno boniteto. S projektom bi začeli že v prihodnjih mesecih. Cilj je, da vsi pridobijo to identiteto in vstopijo v sistem poročanja najkasneje v treh letih.
Drugi predvideni ukrep je tudi vzpostavitev portala ponudbe ostankov in odpadkov kot spodbuda za ponovno uporabo in pomoč pri zagonu krožnega gospodarstva.
Folk za jest nima in ogreva se na plastiko. Tok o vsestrašni revoluciji 4 industrijske dobe fanatikov. Blodnja. Pa nimate pojma o računalnikih in stvari enostavne so stokrat boljše. Tudi v računalništvu. Kako delujejo programi v c++. Važno da se bo pelo o uspehih.
Kje je članek o dvigu dohodninske olajšave? Je Milosavljević prepovedal pisat o tem?
Zdaj lahko tudi vesoljski progam obljubijo, ko so volitve čez dober mesec. Danes niti vse šole v Sloveniji nimajo normalnega dostopa do interneta, računalnikov, kaj šele 5G, optike...