Libeliče so se zaradi uspešnih prizadevanj za priključitev k matični domovini v slovensko zgodovino zapisale kot simbol narodne zavesti, upora, vztrajnosti in zmage. "Libeliče so edinstven primer v evropski zgodovini ali širše, da si je skupina okoli 600 krajanov uspela izboriti pravico za izključitev iz ene države in priključitev k drugi državi oz. k matičnemu narodu," je ključni dogodek izpred 100 let za STA pred dnevi povzel zgodovinar Marjan Kos.
Ob koroškem plebiscitu 10. oktobra 1920 so bile namreč Libeliče z okolico umeščene v plebiscitno cono A. In čeprav je več kot polovica prebivalcev Libelič glasovala za priključitev k takratni Kraljevini SHS, so bile Libeliče kot del plebiscitne cone A priključene k Avstriji, saj se je prebivalstvo v celotni coni večinsko tako odločilo.
Domačini v Libeličah se s tem niso sprijaznili. Začeli so se zbirati na tajnih lokacijah, predvsem na hribovskih domačijah, kjer so razpravljali, iskali rešitve, prepevali slovenske pesmi in ponoči prestavljali mejne kamne. Dogajanje je dobilo tolikšne politične razsežnosti, da se je vključila mednarodna razmejitvena komisija, rezultat prizadevanj pa je bil, da so Libeliče priključili matičnemu narodu. Jugoslovanska obmejna straža je Libeliče zasedla 30. septembra 1922, v vasi so 1. oktobra 1922 slavili.
In skoraj natanko sto let kasneje bodo slavili tudi danes. Domačini napovedujejo slavnostni program, veseli so, da je naposled tudi vremenska napoved boljša kot v minulih dneh.
dezurni@styria-media
