Predsednik vlade Robert Golob je začetku decembra poslance pozval k razmisleku o ukinitvi volilnega molka. "Zadnje čase smo po Evropi, ne samo v Sloveniji, priča temu, da so se desni populisti zelo dobro organizirali na socialnih omrežjih. Širijo ne samo neresnice, ampak sistematično kršijo volilni molk," je pojasnil Golob.
Ideji so naklonjeni poslanci Svobode in SDS. Zadržani so v SD in Levici, kjer poudarjajo, da je o takšnih odločitvah potreben tehten razmislek in široka razprava. Opozarjajo tudi pred spreminjanjem volilnih pravil, manj kot leto dni pred volitvami.
SDS za pravico do izražanja kljub volilnemu molku
Stranka SDS v svojih objavah že od volitev 2022 zagovarja, da tisti državljani, ki niso kandidati ali člani volilnih štabov, lahko objavljajo ali v javnosti izražajo mnenja tudi med volilnim molkom. Pri tem SDS navajajo odločbo vrhovnega sodišča, v kateri je navedeno, da "vsaka izjava o trenutnih družbenih oziroma lokalnih razmerah, četudi kritična, še ne pomeni propagande v volilne namene".
V odzivu na pobudo premierja Roberta Goloba naj poslanci razmislijo o ukinitvi volilnega molka, so v SDS spomnili, da je njihovo stališče glede nepotrebnosti volilnega molka jasno in ostaja nespremenjeno.
Logar za referendum o e-volitvah
Logarjevi Demokrati so proti koncu leta v Državni zbor vložili predlog za razpis posvetovalnega referenduma o uvedbi e-volitev, ki sicer ne bi nadomestile klasičnega glasovanja, pač pa bi ga dopolnjevale. Menijo, da bi e-glasovanje prispevalo k večji dostopnosti, zlasti za državljane v tujini in tiste z omejeno mobilnostjo hkrati pa povečalo volilno udeležbo, zlasti med mladimi. Predlagajo, da se referendum o uvedbi e-glasovanja poteka istočasno kot parlamentarne volitve, kar bi zagotovilo legitimnost in visoko udeležbo. Zaradi digitalizacije in sprememb v življenjskem slogu ter mobilnosti prebivalstva se po njihovem mnenju obstoječi sistem glasovanja — posebej, če se ne posodobi, lahko hitro izkaže kot neustrezen.
Edina evropska država, ki uporablja e-volitve, je Estonija. Na Finskem poteka pilotni sistem e-volitev za tuje državljane in nekatere lokalne volitve. E-volitve so pred leti testirali na Nizozemskem, a so bili sistemi zaradi varnostnih in preglednostnih pomislekov umaknjeni. Elektronske volitve so omogočene v nekaterih kantonih Švice.
Strokovnjaki za informacijsko in kibernetsko varnost imajo glede e-volitev številne pomisleke glede varnostne in kibernetske ranljivosti elektronskega glasovanja in opozarjajo na možnost zlorab, vdorov, manipulacij in kraj identitet. Strokovno javnost, da digitalni sistem ne bi omogočal enake stopnje anonimnosti in zasebnosti kot fizično glasovanje. V primeru, da bi bilo potrebno ponovno štetje, bi tega težko zagotovili.
Direktor službe Državne volilne komisije Igor Zorčič problem vidi v tem, da za razliko od bančnega informacijskega sistema, kjer je mogoče spremljati transakcijo od začetka do konca, v primeru dvoma v volilni izid tega, kako je nekdo glasoval, ni mogoče preveriti. Ustava namreč zagotavlja tajnost glasovanja, zato se ne sme beležiti, kako je volivec glasoval. "Če pa bo prišlo v družbi kdaj do soglasja, da je mogoče nekje v informacijskem sistemu pod neko identifikacijo zabeležiti volivčev glas in bodo zgolj pooblaščeni organi v primeru dvoma v volilni izid lahko preverili, kako je posamezni volivec glasoval ter to primerjali z rezultati, pa imamo lahko nekoč tudi elektronske volitve," pravi Zorčič.
SDS: Volivci so zmedeni
Konec leta je tudi SDS vložila svoj predlog novele zakona o volitvah. Predlaga, da naj vse kandidatne liste v vseh osmih volilnih enotah dobijo enotno številko. Doslej je vsaka volilna enota imela svoj žreb vrstnega reda list, kar pomeni, da ima ista politična stranka v različnih volilnih enotah drugačno številko, kar naj bi povzročalo zmedo med volivci. Pobudo so podprli poslanci NSi.
Poenoteni sistem naj bi po njihovem mnenju pomenil tudi enakovreden položaj vseh list, saj ne bi nobena imela več prednosti v eni enoti pred drugo. Poenostavilo bi se tudi tiskanje glasovnic, manj naj bi bilo dela za volilne komisije in, manj možnosti tiskarskih ali administrativnih napak. "Danes se ljudje vozijo iz enega konca Slovenije v drugega, medtem vidijo različne plakate, ki nagovarjajo volivce – in na Gorenjskem bo številka za neko listo 1, ko bo šel na drug konec Slovenije, bo druga številka. In ljudje so zmedeni," pravo poslanka SDS Anja Bah Žibert. Prepričana je, da gre pri predlogu novele zakona o volitvah v DZ za tehnično spremembo, ki omogoča lažje izvajanje volitev.
Seveda se twito strinja z Golobom saj je celo že plesat začel.
To ! Virtualizirati volilca, bo kar nek seveda enoumni računalničar, morda najet celo pri brezmadežnem Dominionu, opravil volitve kot bo naročil veliki brat. Malo levih, malo desnih, malo srednjih, pomembno bo le, da so vsi poštempljani hlapci z dovolj težkim… ...prikaži večim nahrbtnikom, da ga bo lažje ujeti, če bo prestopil ograjo pašnika...
Slovenija še ni zrela za e-volitve. Tako kot pri čisto vseh uvedenih računalniških sistemih, bi se tudi pri tem zapletlo in bi nekaj let trajalo, da bi se odpravljale napake, ki se zgodijo slučajno ali namerno.Če se samo spomnimo na… ...prikaži več sekcijsko merjenje hitrosti na avtocestah, zdravstvenih sistemih, dolgotrajni oskrbi itd, itd.