Občutljivi podatki, ki jih je treba prekriti, so bili izključno v gradivu fonda AS 1931, to so dokumenti nekdanjega sekretariata za notranje zadeve, kamor sodijo tudi dokumenti Službe državne varnosti. Od prejšnjega torka, ko je začela veljati arhivska novela, zaradi katere smo šli na referemdum, je to gradivo zahtevalo šest novih uporabnikov, dva sta vlogo podala že prej, a jima bodo dostop omogočili po novem zakonu. "Anonimizacija arhivskega gradiva je bila opravljena pri dveh uporabnikih, pregled in anonimizacija pa bo potrebna še vsaj pri treh uporabnikih,“ pravi direktor arhiva Bojan Cvelfar in dodaja, da so doslej anonimizirali pet odstotkov naročenega gradiva.
Kadar je anonimizacija potrebna, mora arhiv najkasneje v desetih delovnih dneh uporabnika obvestiti, kdaj in v kakšni obliki bo to dostopno. "V praksi bodo roki praviloma precej krajši,“ obljublja Cvelfar. Arhiv bo moral gradivo anonimizirati nakasneje v 60 dneh.
Vloge za neomejen dostop ni dal še nihče
Cvelfar poudarja, da lahko vsak, ki se z anonimizacijo ne strinja, poda vlogo na arhivsko komisijo, ki odloči, ali naj ima pravico dostopa do dokumenta, ki vsebuje tudi osebne podatke. Ta postopek izjemnega dostopa je predviden predvsem za raziskovalce in novinarje, lahko pa tudi za druge uporabnike, če se ne strinjajo z vpogledom v anonimizirano kopijo gradiva, pravi Cvelfar in dodaja, da so to od prejšnjega torka predlagali trem uporabnikom, vloge pa zaenkrat ni podal še nihče.