Ob iskalnih akcijah pogrešanih oseb, ki smo jim priča v zadnjem obdobju, se ob dejstvu, da so mobilni telefoni sestavni del današnjega načina življenja, samo od sebe zastavlja vprašanje, kako si lahko policija pri iskanju pogrešanih oseb pomaga s takšnimi podatki.
Te podatke policija preverja takoj, ko nastopijo zakonski pogoji za njihovo uporabo. Policija se pri tem ravna skladno s 153. členom Zakona o elektronskih komunikacijah, ki določa, kdaj lahko policija dostopa do teh informacij. Dostop je možen v treh primerih, pravi Drago Menegalija z Generalne policijske uprave, in sicer v primeru, da:
- obstaja utemeljena verjetnost, da je neposredno ogroženo življenje ali telo osebe, ki ima ali se domneva, da je imela pri sebi opremo za mobilno komunikacijo in je pridobitev teh podatkov nujna, da se prepreči smrt ali hujša telesna poškodba te osebe,
- je pridobitev podatkov potrebna zato, da se najde oseba, ki ji je poslovna sposobnost odvzeta ali omejena oziroma ima ugotovljene zdravstvene težave, ki kažejo na nevarnost za njeno življenje ali telo, in ki je bila prijavljena kot pogrešana ter ima ali se domneva, da je imela pri sebi opremo za mobilno komunikacijo, ali
- je pridobitev podatkov potrebna zato, da se najde otrok, ki so ga starši ali zakoniti zastopniki prijavili kot pogrešanega in ima ali se domneva, da je imel pri sebi opremo za mobilno komunikacijo.
Ko pogrešajo polnoletne, postopek teče drugače
Pravilnik o načinu izvajanja omenjenega člena zakona loči pogoje za pridobivanje informacij, ko gre za mladoletne osebe in ko gre za polnoletne osebe. V primerih iskanja otroka, mladoletnika ali osebe, ki ji je odvzeta ali omejena poslovna sposobnost, lahko policija podatke o zadnji lokaciji opreme za mobilno komunikacijo zahteva že na podlagi prijave pogrešanja, čeprav niso izkazani elementi življenjske ogroženosti. V primeru polnoletnih oseb pa morajo biti razvidno, da gre za okoliščine, v katerih je življenje pogrešanega ogroženo.
"V primeru, da pridobimo podatke, da je potrebno hitro in nujno posredovati, ker je ogroženo življenje, na podlagi Zakona o elektronskih komunikacijah pridobimo podatke o bazni postaji, na območju katere je bila zadnja zabeležena zveza z mobilnim telefonom. Na podlagi teh podatkov potem čim prej organiziramo iskalno akcijo za izsleditev pogrešane osebe," pojasnjuje Menegalija. "Če pa se s prvimi nujnimi ukrepi ne da ugotoviti zadrževanja pogrešane osebe, lahko na podlagi Zakona o nalogah in pooblastilih policije pridobimo podatke o komunikaciji pogrešane osebe, predvsem podatke o času klica in telefonski številki."
Na podeželju je lahko območje zelo široko
Zadnja aktivnost telefona je ključnega pomena pri določanju lokacije, pravijo pri A1. "Lokacija mobitela se s pomočjo mobilnega signala določi z lokacijo bazne postaje oziroma antene, prek katere se mobitel pri vzpostavitvi zveze poveže v omrežje. Za vsako anteno je zaradi geografske raznolikosti izračunana predvidena pokritost, tako da se mobitel ob vzpostavitvi zveze najverjetneje nahaja znotraj tako določenega območja. Natančnost ocene lokacije je odvisna od tega, kako gosto so antene na določenem območju razporejene. Na primer: če je uporabnik v središču mesta, lahko lokacijo mobilne opreme (tj. mobitela, tablice, mobilnega modema) tega uporabnika opredelimo relativno natančno, na nekaj 100 metrov. Če pa je uporabnik na podeželju, kjer ena bazna postaja pokriva zelo široko območje, je to lahko tudi več kot deset kilometrov," pojasnjujejo na Telekomu.
Lokacijske storitve, ki jih omogočajo različne aplikacije na mobitelih, lahko ponudijo zelo natančno lokacijo. "Po potrebi se lahko z drugega mobitela ali računalnika natančno locira pogrešan mobitel in prek tega morda tudi uporabnika, celo z natančnostjo sistema GPS. Ta način je veliko bolj enostaven, lokacijski podatki pa bistveno bolj natančni. Operaterju ti podatki sicer niso dostopni, saj gre za sporazum med uporabnikom in lastnikom aplikacije," opozarjajo na Telekomu. Podatke o lokaciji lahko mobilni operaterji pridobivajo samo za področje Slovenije. V primeru, da uporabnik ni v domačem omrežju, imajo operaterji na voljo le podatek o tem, v omrežje katerega tujega mobilnega omrežja je povezan.
Če se baterija mobilnega telefona izprazni, le-tega ni več možno locirati. "Ko se baterija izprazni, je možno pridobiti le podatek o bazni postaji, na kateri se je mobitel nahajal tik pred tem, oziroma le lokacijo, določeno s pokrivanjem baznih postaj ob povezavi mobitela v omrežje, ko je uporabnik nazadnje opravil neko mobilno storitev."
Odzovejo se v roku ene ure
Kot rečeno, postopek pridobivanja lokacijskih podatkov o mobilni opremi za pogrešane osebe določa v začetku omenjeni zakon. "V praksi policija praviloma dobi podatek o zadnji uporabi mobilne opreme pogrešane osebe v roku ene ure po tem, ko operater prejme tovrstno zahtevo policije."
Brez odredbe sodišča ne gre
Malce bolj zvezane roke imajo policisti, ko pride do dostopa do aktivnosti na spletnih omrežjih. "Policija brez odredbe sodišča, kar je seveda vezano na obstoj kaznivega dejanja, ne more dostopati v vsebino profilov uporabnikov spletnih omrežij. Lahko uporabi oziroma preverja le javno dostopne oziroma vidne podatke in aktivnosti teh uporabnikov."
