V službi nočejo oprati obleke, ki jo potrebujem pri delu

"Od konca poletja, ko sem začela delo v novi službi, kjer je obvezno nositi delovno uniformo, mi delodajalec ni priskrbel nove uniforme. Prejela sem tisto, ki jo je pred menoj nosila delavka, ki je dala odpoved, in mi je očitno prevelika. Od takrat mi niso priskrbeli nobenih drugih oblačil. Teh tudi nisem oprala, saj menim, da je to naloga delodajalca, ki mora zaposlenim zagotoviti osnovne materiale. Oni pa so prepričani, da bi to morala storiti med vikendom, češ da je odgovornost nas, zaposlenih, da na delovno mesto hodimo čisti in urejeni," svojo zgodbo predstavi bralka, ki jo zanima, kdo ima v tem primeru prav.

Zakon o varnosti in zdravju pri delu v 5. členu jasno določa, da je delodajalec dolžan zagotoviti in izvajati vse ukrepe za varno in zdravo delo, med drugim z ustreznimi materialnimi sredstvi. Zagotovitev in vzdrževanje osebne varovalne opreme je le eden izmed ukrepov delodajalca, ki delavcem ne sme povzročati finančnih obveznosti. To podrobneje določa 9. člen Pravilnika o osebni varovalni opremi, ki jo delavci uporabljajo pri delu, kjer piše, da mora delodajalec delavcem varovalno opremo zagotoviti brezplačno.

Pri tem pa je treba ločiti med navadno delovno obleko ali uniformo, ki ni posebej namenjena varnosti in zdravju delavca pri delu, saj ta ne šteje za osebno varovalno opremo. Slednjo določi delodajalec na podlagi ocene tveganj za varnost in zdravje, ki so jim delavci izpostavljeni pri delu, na vsakem delovnem mestu posebej. 

Pravilnik določa, da je osebna varovalna oprema vsaka oprema, ki jo delavec nosi, drži ali kako drugače uporablja pri delu tako, da ga varuje pred enim ali večimi istočasno nastopajočimi tveganji za njegovo varnost in zdravje. Za osebno varovalno opremo se lahko šteje tudi vsak pripomoček ali dodatek, ki se uporablja za dosego tega namena. Praviloma osebno varovalno opremo uporabljajo delavci pri delih, pri katerih se ni mogoče izogniti tveganjem za varnost in zdravje, ter v primerih, ko delodajalec ne more v zadostni meri omejiti tveganj s tehničnimi sredstvi kolektivnega varstva ali ustrezno organizacijo dela. 

Delo od doma Slovenija Delavcem pripada nadomestilo, ki ga mnogi ne poznajo

Službene uniforme, ki velja za medicinski kader, kot so zdravniki, medicinske sestre, negovalke, maserji in terapevti, ter nezdravstveni kader, kamor sodijo receptorji, kuharji, natakarji, poštarji in podobno, so predpisane v splošnem aktu družbe.

V zgoraj omenjenem pravilniku je napisano tudi, katere obleke ne štejejo za osebno varovalno opremo. To so denimo navadne delovne obleke ali uniforme, ki niso posebej namenjene varnosti in zdravju delavca pri delu; osebne varovalne opreme za vojake, policiste in delavce podobnih državnih organov.

Takšna je praksa izplačevanja nadomestil v Sloveniji

Običajno delodajalci, ki predpisujejo obveznost nošenja uniforme, pravila, pravice in obveznosti, ki izhajajo iz takšnih zahtev, smiselno uredijo v svojem notranjem aktu. Kot primer lahko navedemo Pravilnik o policijski uniformi in nadomestilih, ki ureja nošenje policijske uniforme in dopolnilnih delov uniforme, osebno urejenost policistk in policistov ter nadomestila za uporabo lastnih oblačil in za uporabo lastne smučarske opreme. V okviru navedenega pravilnika je primeroma urejeno tudi nadomestilo za stroške, povezane z vzdrževanjem uniforme. Kako pa je to urejeno pri ostalih slovenskih podjetjih in družbah?

Prvi so nam na zastavljena vprašanja odgovorili pri Zdravstvenem domu Ljubljana, kjer so dejali, da imajo vsi zaposleni službene uniforme, tako za notranje kot za terensko delo, in jih tudi redno uporabljajo. Po pogodbi za pranje, odvoz in dostavo perila na način, ki je skladen s strokovnimi zahtevami, za ZD Ljubljana skrbi zunanji izvajalec, zato zaposleni niso upravičeni do nadomestila. "Ker so označene z imenom, vsak svojo delovno obleko prejme nazaj," nam še povedo.

Glede uporabe in nošnje delovnih oblek imajo pri Sparu za vsa delovna mesta sprejet poseben interni Pravilnik, ki natančno določa, kakšno vrsto obvezne delovne opreme morajo zaposleni uporabljati za opravljanje dela na svojem delovnem mestu. "Vzdrževanje obvezne opreme, kot sta čiščenje in popravila, za naše zaposlene izvajamo v podjetju na lastne stroške," odgovorijo. Dodajo, da inšpekcijskih kontrol na temo službenih uniform in delovne opreme še niso imeli, prav tako niso obravnavali pritožb zaposlenih na to temo.

Slovenija Med bolniško šel teč, nato dobil opomin delodajalca

Tudi pri Pošti Slovenije službena obleka predstavlja pomemben del njihove negovorne komunikacije s strankami in na sploh pojavnost družbe. Po njihovem mnenju sta prav videz in urejenost zaposlenih ključni sestavini kakovostnega poslovanja in del uporabniške izkušnje, zato je ena izmed pomembnih nalog njihovih zaposlenih skrb za ustrezno urejenost in vzdrževanost svoje službene opreme. S strani proizvajalca so zaposleni tudi prejeli posebna navodila, ki se jih pri skrbi za čiščenje uniforme morajo držati.

Po besedah sogovornikov za vzdrževanje službene obleke njihovi zaposleni trenutno ne prejemajo povračila in to počno na lastne stroške. Pogovori o predlogih za povračilo stroškov pranja službene obleke oziroma stroškov čiščenja naj bi bili trenutno v teku.

Nekaj pritožb pa so bili na ta račun deležni pri Lekarnah Ljubljana, kjer je uporaba službenih delovnih oblačil obvezna. Dodali so, da pritožbe zaposlenih sprejemajo z vso resnostjo in jih rešujejo v skladu s pogodbo. Trenutno jim delovna oblačila pere zunanji izvajalec, zelo redko pa so na tem področju deležni inšpekcijskih nadzorov.

Je delavec upravičen za nadomestilo?

Na tem mestu se prav tako poraja vprašanje, ali je delavec, ki si delovne obleke pere doma, upravičen do nadomestila. Naj spomnimo, da so delavci, ki s soglasjem delodajalcev delajo od doma, upravičeni do povračila stroškov za uporabo lastnih sredstev, na primer uporabo računalnika, svojega telefona ali pa elektrike.

O tem smo na Žurnalu24.si podrobno pisali v tem prispevku. Izplačan znesek nadomestila se med podjetji razlikuje, pri čemer delodajalec višino izplačila določi na podlagi izračuna realnih stroškov do višine 2 % mesečne plače delojemalca, vendar ne več kot do višine 2 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji.

preverili smo Slovenija Tako radodarna so slovenska podjetja

Gre torej za podoben primer, zato nas je zanimalo, kašna so pravila na tem področju, in ali so delodajalci v primeru neizplačila nadomestila za pranje delovne obleke v prekršku.

Na Direktoratu za delovna razmerja in pravice iz dela nam odgovorijo, da se vprašanje vzdrževanja delovnih oblek, pranja in drugih obveznosti delodajalca z vidika varnosti in zdravja pri delu navezuje na ugotovitev o tem, ali je delovna obleka predpisana oziroma določena kot osebna varovalna oprema. Za delovno obleko, ki je predpisana ali določena kot osebna varovalna oprema, namreč veljajo posebne zahteve za njen izbor, v času uporabe pa mora delodajalec zagotavljati njeno brezhibno delovanje, ustrezne higienske razmere, potrebno vzdrževanje ter popravila in nadomestitev.

Ker vsa oblačila ali uniforme, ki jih delavci nosijo med opravljanjem svojega dela, niso osebna varovalna oprema, zanje ne veljajo pravila, ki jih iz naslova zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu določajo predpisi z omenjenega področja. V tem primeru zakonski ali podzakonski predpisi s področja varnosti in zdravja pri delu ne urejajo posebej obveznosti delodajalcev ali delavcev glede pranja in vzdrževanja teh oblačil oz. povračila stroškov (delavcu), temveč se uporabljajo splošna pravila iz delovnega razmerja (ZDR-1).

Slovenija Zdravje Zaradi tega so zaprli že šest lekarn, od tega štiri v Ljubljani

"Običajno se tovrstna vprašanja urejajo s splošnimi akti znotraj delodajalca, v pogodbah o zaposlitvi ali v kolektivnih pogodbah. Glede na to, da ne gre za vsebine, ki bi jih urejal zakon, tudi prekrški niso določeni. Posledično se z vidika inšpekcijskega nadzora ne nadzoruje načinov, kako za ta vprašanja poskrbijo podjetja v Sloveniji," na Direktoratu za delovna razmerja in pravice še razložijo za Žurnal24.

dezurni@styria-media.si