Iz dajatev. Del enega odstotka bo oblikovan v rizični sklad. Čeprav bo njegova višina določena v letnem finančnem načrtu, na MDDSZ pravijo, da ga bodo lahko povišali tudi med letom. Iz njega bodo lahko poplačani vsi mali delavci, ki jim delodajalci ne bodo plačali. "Izplačila iz rizičnega sklada bo izvrševalo ministrstvo za delo mesečno, na podlagi podatkov, ki jih bodo v centralno evidenco vnesle organizacije, ki bodo posredovale malo delo, potem ko bodo izvedle obvezne postopke pred začetkom postopka izterjave zoper delodajalca," pravijo na MDDSZ. Postopek bo podrobneje določal podzakonski akt.
"Če bo zakon o malem delu uveljavljen, bo študentskega dela konec. Postalo bo delo na črno, saj bo s tako velikimi prispevki za delodajalce nezanimivo," je poudaril Marjan Krajnc, direktor Študentskega servisa Maribor.
Če je zdaj obremenitev študentskega dela 16,8 odstotka od vsakega zasluženega evra, bo odslej 29,5 odstotka. Mali delavci bodo lahko pri opravljenih vseh 720 urah zaslužili najmanj 2.455 evrov (zaradi omejitve na najmanj štiri evre bruto na uro) in največ 5.202 evra neto na leto.
Rizični sklad bo premajhen
Krajnc tako meni, da bo rizični sklad, v katerega se bo stekal del od enega odstotka vseh zaslužkov, zato le mrtva črka na papirju. Po njegovem mnenju vanj ne bo nihče vplačeval, saj malih delavcev sploh ne bo. Po zakonu o malem delu naj bi bil rizični sklad v upravljanju ministrstva za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ) namenjen za plačilo tistim, ki jim delodajalci ne bodo plačali.
Direktor e-Študentskega servisa Sebastjan Česnik pa je poudaril, da so imeli v študentskem servisu že zdaj 0,8 odstotka koncesijske dajatve rizičnega sklada oziroma okoli 147 tisoč evrov. Dodal je, da je bilo to pri okoli 41 tisoč poslanih pisnih opominih za plačilo podjetjem premalo. "Zalagamo 92 odstotkov nakazil, kar pri našem obsegu plačil znaša tisočkrat več, kot je vrednost rizičnega sklada. Pri zalaganju tako prevzema tveganje neplačila študentski servis," je dejal in napovedal povečanje težav z neplačniki.
