Kot je uvodoma povedal minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer, so glede morebitne uvedbe kavcijskega sistema za nepovratno embalažo izvedli že kar nekaj posvetov. Ker gre za pomembno temo, si željo na ministrstvo z vključitvijo različnih pogledov poiskati najširši možen konsenz. "Z reprezentativnimi predstavniki posameznih združenj, ki jih ta sistem najbolj zadeva, želimo opraviti ponovno oziroma še eno razpravo glede kavcijskega sistema in res poiskati rešitev, kaj je za Slovenijo najboljše," je izpostavil.
Kot je poudaril, so na ministrstvu ponovno analizirali podatke proizvajalcev plastenk pijač in predelovalcev odpadne embalaže ter preučili, ali bodo okoljski cilji, ki jih predvideva zakonodaja EU, tudi doseženi. "Srečujemo se z veliko dilemo in tudi z veliko negotovostjo, da cilji brez kavcijskega sistema ne bodo doseženi, po drugi strani pa nam zavezanci za ravnanje z odpadki sporočate, da kavcijski sistem ni potreben in da bomo s sedanjo prakso, sicer z nekoliko več napora, sočasno te cilje vseeno dosegli," je dodal Kumer.
Povzetek vseh dosedanjih aktivnosti pristojnega ministrstva v zvezi z uvedbo kavcijskega sistema pa je predstavila Jana Miklavčič iz sektorja za ravnanje z odpadki. Kot je dejala, je v ozadju tega "cel kup analiz in razmišljanj". "Kar nas najbolj skrbi, je to, ali bomo dosegli cilj ločeno zbranih odpadnih plastenk pijač v višini 90 odstotkov do 1. januarja 2029 in najmanj 77 odstotkov ločeno zbranih odpadnih plastenk pijač do 1. januarja 2025," je navedla in spomnila tudi na 30-odstotni cilj reciklata v PET plastenkah pijač do leta 2030.
Argumente, ki govorijo v prid uvedbi sistema, so predstavili v nevladni organizaciji Eko krog. Kot je poudarila predstavnica organizacije Erika Oblak, kavcijski sistem po njihovi oceni skupaj z uvedbo polne odgovornosti proizvajalčeve razširjene odgovornosti predstavlja prednosti za vse deležnike. Znova je izpostavila, da njegova uvedba gospodinjstvom ne bi bi prinesla dodatnih stroškov, na kar opozarjajo nasprotniki vzpostavitve sistema. "To je polna odgovornost proizvajalcev pijač," je poudarila in dodala, da se investicijski in operativni stroški delovanja sistema prevedejo v embalažnino, ki jo morajo trenutno plačevati proizvajalci pijač.
Na vidik "strašenja potrošnikov" in manipulacije s podatki pa je opozoril tudi predsednik Združenja industrije pijač, ki deluje pod okriljem Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), Marian Šefčovič. "Podpiramo kavcijski sistem, ker smo prepričani, da nam prinese to, kar rabimo kot država in industrija," je poudaril.
Na drugem bregu ostaja Zbornica komunalnega gospodarstva Slovenije, ki vztraja, da kavcijski sistem ni nujen za doseg okoljskih ciljev EU. Gre za parcialno odločitev, ki prinaša dodatne visoke stroške za gospodinjstva v višini 230 evrov na leto, je poudaril predsednik zbornice Sebastijan Zupanc. Med negativnimi posledicami vzpostavitve sistema je izpostavil tudi višje stroške poslovanja za trgovce, izgubo prodajnega prostora in izziv zagotavljanja skladiščnih kapacitet.
Da mnenja trgovskih družb, ki bi ob morebitni uvedbi kavcijskega sistema delovale kot glavni organizatorji prevzemnih mest za embalažo, trenutno niso poenotena, sta na posvetu opozorili Marjanca Simsič in Nika Pečevnik iz Trgovinske zbornice Slovenije. V zbornici se zavzemajo za vzpostavitev enotne podatkovne baze, ki bi bila podlaga za sprejetje skrbno pretehtane odločitve.
V nadaljevanju posveta je sledila na trenutke burna razprava, kjer so tudi drugi deležniki izrazili skrbi glede "premetavanja podatkov z obeh strani". "Čudim se, da o takih stvareh, ki so preprosto merljive, nimamo zaupanja vrednih podatkov," je dejal Boštjan Okorn iz Zveze potrošnikov Slovenije. Na problem manipuliranja s podatki, ki ni prava smer, je opozorila tudi sopredsednica stranke Urša Zgojznik. Po njenih besedah tudi kavcijski sistem ne predstavlja edine prave rešitve, je pa "dovolj ambiciozen, da nas požene na to pot".
Dodatno kavcijo za plastenko ne bom plačeval. Raje grem enkrat na mesec čez mejo in kupim tam zalogo. S plastenkami bo nekdo dobro služil zato ni pravično, da se kupcu naprti še kavcija. Kvečjemu bi morali plačevati, da jim plastenke… ...prikaži več vračamo v trgovino.
Pri smeteh (plastiki) se vrti veliko denarja zato se stvar zavira. Kdor bo pobiral plastenke jih ne bo zastonj tako, da trditev, da se trgovini ne izplača je zraslo na zelnjiku komunalnih podjetij. 🤔
Sem odločno proti! Sedaj pobira plastenka komunala! V manjših trgovinah ne bodo jemali plastenk od konkurence!