Ninamedia je telefonsko raziskavo o življenjskih razmerah in kakovosti življenja opravila za Večer in Dnevnik v času med 12. in 14. decembrom. Odgovarjalo je 700 ljudi.
Rezultati kažejo na kar precejšen pesimizem pri državljanih, ugotavljajo pri Večeru. Tokratne izsledke so primerjali s preteklimi leti in še posebno izrazit pesimizem opazili pri vprašanju glede pričakovanja, ali bodo (v gospodinjstvu) v prihajajočem letu 2023 živeli bolje, slabše ali enako kot letos.
Da bomo živeli slabše, je odgovorilo 39,7 odstotka vprašanih, lani, ob koncu pandemičnega leta, pa je bilo takih le 24,3 odstotka. V lanskem letu je bilo nasploh opaziti nekoliko več optimizma, saj je skoraj 20 odstotkov vprašanih vendarle ocenjevalo, da bo po dveh težkih letih omejitev in slabšanja standarda življenje boljše. Letos se je ta optimizem prepolovil.
Anketirance so vprašali tudi, kako ocenjujejo življenjske razmere v gospodinjstvu v tem letu v primerjavi z lanskim. Tudi pri tem vprašanju ni zaznati pretiranega optimizma - zmanjšal se je delež tistih, ki razmere ocenjujejo kot boljše ali enake kot lani (na 7,6 odstotka oz. 46,9 odstotka), povečal pa delež tistih, ki jih ocenjujejo kot slabše (na 45,5 odstotka).
Tistih, ki ocenjujejo, da so razmere boljše, je najmanj v zadnjih sedmih letih. Leta 2017 je denimo celo več kot tretjina vprašanih menila, da so razmere boljše kot v letu 2016. Šlo je za obdobje, ko se je zdelo, da svet še naprej okreva po veliki gospodarski krizi in njenih posledicah, dodaja časnik.
A se je to v letu 2020, prvem pandemičnem letu, korenito spremenilo, konec lanskega leta pa je razmere kot boljše ocenjevalo le še dobrih 14 odstotkov vprašanih. Z začetkom vojne v Ukrajini se je ta delni optimizem letos še prepolovil.
Po drugi strani je letos najvišja v zadnjih sedmih letih ocena, da se je letos živelo slabše kot lani. Če se je leta 2015 Evropa še naprej ukvarjala z dolžniško krizo, zgodil pa se je tudi begunski val in so anketiranci ocenjevali, da živijo v slabših razmerah, je letos pesimizma zaznati še več.