Razpis. Vlada je v četrtek sprejela sklep, da se regres javnim uslužbencem ne izplača z aprilsko plačo, ki jo bodo ti prejeli v petek.
Vendar smo v uredništvu izpisek že konec marca izplačanega regresa videli v enem od vrtcev, zagotovo pa ga bodo izplačali tudi v nekaterih občinah, in sicer z aprilsko plačo, ki bo na račune nakazana ta teden. Načrta, kako bodo ukrepali proti kršiteljem, na ministrstvu za finance nimajo. “Pričakujemo, da bodo sprejeti sklepi vlade upoštevani,” so na vprašanje, kako bodo ukrepali, če bo regres izplačan kljub drugačnemu navodilu vlade, odgovorili na ministrstvu za finance.
Vprašanje pravne podlage
Sklep vlade pa ne samo, da je pozen, ampak je tudi na trhli pravni podlagi. Vlada je sicer nameravala regres urediti z zakonom, a so ji načrte preprečili policisti, ki so začeli zbirati podpise za razpis referenduma. Zakon, ki je bil že sprejet, zato ni stopil v veljavo.
Da se mora regres izplačati z aprilsko plačo, je določeno v dogovoru, ki ga je z vlado 30 reprezentativnih sindikatov podpisalo novembra 2010, dogovor pa je bil objavljen v Uradnem listu. Na ministrstvu za javno upravo in pravosodje (MJUP) v dopisu, ki so ga z oznako zelo nujno poslali prejšnji petek, trdijo, da ta dogovor ni obvezujoča pravna podlaga za izplačilo regresa. Po mnenju ministrstva so dogovor podpisali le nekateri sindikati in je le “podlaga za ureditev večine ukrepov v zakonu oziroma v podzakonskih predpisih in kolektivni pogodbi”.
Ker rok ni določen, velja skrajni rok iz zakona o delovnih razmerjih, meni MJUP, to je 1. julij (ali 1. november, če je delodajalec nelikviden). Ne velja pa minimalna višina regresa iz tega zakona, to je 763 evrov, saj so ga za javni sektor z zakonom o dodatnih interventnih ukrepih za leto 2012 znižali na 692 evrov.
“Regres morajo izplačati!”
Pravnik Rajko Pirnat meni, da je taka razlaga na trhlih temeljih. “Mislim, da ima ta dogovor pravno naravo kolektivne pogodbe, saj ustreza definiciji kolektivne pogodbe iz zakona. Bil je podpisan in objavljen v Uradnem listu. Mislim, da je veljaven in da delodajalce zavezuje k izplačilu regresa. Če delodajalec ne izplača regresa, ravna v nasprotju s kolektivno pogodbo,” je prepričan Pirnat.
Glede veljavnosti sporazuma pa opozarja, da za veljavnost kolektivne pogodbe ni nujno, da jo podpišejo vsi sindikati. “Sporazum bi bil neveljaven, če ga ne bi podpisalo dovolj sindikatov po takratnih predpisih. Kolikor je meni znano, jih je bilo dovolj, poleg tega sporazuma najbrž ne bi smeli objaviti v Uradnem listu, če ne bi bil veljaven,” pravi Pirnat.
