Stavka. Čakalna doba na mejnih prehodih Obrežje in Gruškovje je bila ob 22. uri pet ur za tovorna in 45 minut za osebna vozila. Na začetku dneva so avtoprevozniki na mejah zaradi stavke v javnem sektorju na mejnih prehodih čakali tudi do
deset ur.
Stavkovni odbor se je odločil, da čakalne dobe na meji skrajša. “Gre za humanitarno odločitev in ne za popuščanje,” je zatrdil vodja stavkovnega odbora Dušan Miščevič. Stavko na mejnih prehodih bodo znova zaostrili, najverjetneje že jutri.
• Odločitev. Avtoprevozniki se zaradi škode, ki nastaja ob dolgih čakalnih dobah, danes dopoldne odločajo o protestnem zaprtju Luke Koper. Med 24-urnim čakanjem naj bi imeli za dva milijona posrednih stroškov. V Luki Koper opozarjajo, da bi blokada poleg stavke pomenila katastrofo.
Taktika toplo-hladno
Krajšanje čakalnih dob na meji in zaostrovanje stavke v notranjosti sta dela taktike, ki jo v stavkovnem odboru imenujejo toplo-hladno. “Pripravljamo se na dolgotrajno stavko. Vlada je kljub hudemu pritisku očitno odločena vztrajati,” je napovedal Miščevič. Po načelu toplo-hladno bodo intenzivnost stavke na nekem mestu omilili, na drugem mestu pa medtem zaostrili.
Bes in grožnje
Prvi pogovori z vlado od začetka stavke so danes propadli. Člani stavkovnega odbora so besni zapustili sestanek z vlado, pred tem pa zagrozili: “Stavko bomo še zaostrili, če bo treba, bomo k njej pozvali tudi zaposlene v
gospodarstvu!”
Delati še bolj natančno
O nadaljevanju stavke bo stavkovni odbor odločal danes. Kot je znano do zdaj, bodo stavko zaostrovali s še natančnejšim in počasnejšim opravljanjem nalog, kar bo še podaljšalo čakalne vrste v upravah, zdravstvenih zavodih in na meji. Poleg tega je policijski sindikat tiste policiste, ki imajo to možnost, pozval, naj tretji dan stavke odpovejo soglasja za nadurno delo.
Ne pogajanja, predavanja
Vlada je vseh 29 sindikatov včeraj povabila na sestanek, na katerem jim je razložila podrobnosti interventnega zakona in načrtovane razveljavitve dela kolektivne pogodbe. Pogajanj o prekinitvi stavke ni bilo. “Vlada stavko ignorira. S tem bo dosegla izredno situacijo, glede katere se bo morala – kako jo bo rešila – pogovarjati s predsednikom države,” je napovedal vodja pogajalcev Janez Posedi.
Dušan Miščevič, vodja stavkovnega odboraTaktika toplo-hladno pomeni, da enkrat udarimo tukaj, drugič drugje. To je taktika za stavko, ki bo dolgotrajna.
S podpisi nad še en zakon
Z interventnim zakonom namerava vlada plače javnih uslužbencev zamrzniti na ravni 30. septembra. Medtem plačne reforme ne bo zamrznila z interventnim zakonom, saj bi v tem primeru morala uslužbencem povrniti obresti, zato pa bo zaprosila sodišče, naj ji odobri razvezo 50. člena kolektivne pogodbe, ki predvideva, da se mora tretja četrtina plačnih nesorazmerij odpraviti oktobra.
“Proti interventnemu zakonu bomo šli z istim postopkom. Interventni zakon posega v nekaj členov kolektivne pogodbe,” je referendumsko pobudo tudi glede interventnega zakona napovedal Posedi, ki sicer že zbira podpise za referendum glede novele zakona o
javnih plačah.
Številke. Večkratna razlika med podatki vlade in sindikatov (E. P.)
Vlada: Stavka jih 25.000
Seznam. Vlada je na svoji spletni strani objavila seznam s številom stavkajočih v javnem sektorju. Seštevek vseh stavkajočih ni niti 25 tisoč. Po podatkih sindikatov naj bi stavkalo približno 80 tisoč državnih uslužbencev.
Največ jih stavka pri Katarini
Največ stavkajočih je na ministrstvu za notranje zadeve, kar 80 odstotkov. V zdravstvenem sektorju jih stavka okoli deset tisoč, kar je približno tretjina vseh zaposlenih, na davčni upravi pa malo več kot petina. Na centrih za socialno delo in zavodih za zaposlovanje stavka približno 700 ljudi.
Kolone, kdo stavka, ne vedo
Carinska uprava, ki zaposluje 1.690 ljudi in kjer se posledice stavke za zdaj najbolj poznajo, podatkov o tem, koliko jih
stavka, ni objavila.
