Danes je 5. januar (intervju smo opravili v četrtek, op. a.), zunaj je temperatura zraka 5 stopinj Celzija. Kje sta zima in sneg?
Zima je v Alpah in severno od njih. Pri nas padavin še ne bo, mogoče kakšna kratkotrajna snežna ploha, bolj v območju Alp, ampak nič kaj takega, kar bi obogatilo snežno odejo.
Zakaj so zime vse milejše?
Ta trend je tako kot v večjem delu sveta prisoten tudi pri nas. Dejansko so se temperature v zadnjih desetletjih glede na prejšnja obdobja dvignile tudi za stopinjo ali več. Temperatura se zaradi podnebnih sprememb torej počasi dviga. Obstajajo pa toplejša in hladnejša obdobja, a je napovedovanje nihanj in odstopanj zelo nehvaležno.
Ali lahko, ker pravi mraz še ni pritisnil, pričakujemo, da bo zima trajala dlje?
Pravila pri tem ni. Recimo prejšnjo zimo je sneg zapadel razmeroma zgodaj, tam konec novembra, in kazalo je, da bo na območju Evrope zima kar izrazita, ampak potem je bilo že pred božičem leta 2010 vsega konec.
Sneg je pobralo, nov omembe vreden sneg po nižinah pa ni zapadel vso zimo; v gorah se je seveda obdržal in tam je bila zima čisto spodobna. Letošnja zima pa je povsem drugačna: po nižinah ni bilo še nobenih omembe vrednih snežnih padavin in tudi v gorah se je začel sneg počasi nabirati šele decembra. Vreme zelo hitro pozabi na svojo zgodovino. Trenutno ne kaže, da bi zelo ostra zima nastopila v naslednjih desetih dneh, vse dolgoročnejše napovedi pa so nepredvidljive.
Tudi poletje je bilo lani daljše in toplejše. Ali to pomeni, da letni časi spreminjajo značilnosti?
Lani se je tisto vročinsko poletno obdobje potegnilo še v september bolj izjemoma. V drugi polovici julija pa je bilo zelo hladno in deževno in veliko ljudi je že obupalo nad poletjem, potem se je to v drugi polovici avgusta vrnilo in potegnilo v september. Lansko leto je bilo po razporeditvi padavin ter suhih in vročih obdobij kar ugodno. V spomladanskem in prvem delu poletja je bilo padavin razmeroma dovolj, suša in vročina pa sta nastopili bolj v drugi polovici poletja, ko pridelki v glavnem bolj dozorevajo, tako da se zdi, da je bila letina vseh kultur relativno dobra. Smo pa imeli izrazit vročinski val in tudi sušo septembra; to je prekinil en sam celodnevni dež.
Kaj bo čez 20, 30 let? Lahko pričakujemo tudi ekstremne vremenske pojave?
S tem se tukaj dejansko ne ukvarjamo. Tukaj se ukvarjamo z napovedjo vremena za največ teden ali deset dni, ki se vsak dan osvežuje in je dokaj zanesljiva. Projekcije za naprej so neko drugo področje meteorologije, bolj klimatologije, na katerem pa jaz nisem strokovnjak.
Poenostavljeno bi lahko rekli, da je napoved za dan naprej 90-odstotna, za dva dni pa vsaj 80-odstotna. Napoved ima zelo uporabno vrednost tja do petih, šestih dni, potem pa odstotek pade že pod 70 in po osmih dneh pod 60, kar nima več neke resne vrednosti. Enako zanesljive napovedi, kot so bile pred 30 leti za dva dni, so zdaj za pet dni. Približno vsakih deset let razvoja pridobimo en dan pri zanesljivosti napovedi.
Zakaj pa včasih ustrelite mimo?
Mi napovedujemo vreme ob pomoči različnih računalniških modelov. Meritve na Zemlji se izvajajo s sateliti, radiosondami, letali, ladjami, bojami in te meritve se zbirajo v več centrih. Določena napaka je vedno prisotna že pri meritvah; nikoli ne moreš reči, da si nekaj izmeril popolnoma natančno.
Poleg tega so lahko meritve med seboj oddaljene več sto ali celo tisoč kilometrov; vmes je območje brez meritev in v igro pridejo razne interpolacije, tako da že začetnega stanja ne poznamo v popolnosti po vsej Zemlji.Potem gre to v računalnike, kjer te napake različno naraščajo. Slovenija je sploh problem, ker ima tu bistven vpliv na vreme geografija, se pravi relief. Vpliv reliefa v modelu, ki ima točke med seboj 15 kilometrov narazen, pa ne more biti primerno upoštevan. Zdaj imamo sicer tudi modele, katerih medsebojne točke so samo še štiri kilometre narazen, toda v Sloveniji obstajajo tudi doline, ki so ožje od štirih kilometrov in jih ti modeli še vedno ne zajamejo.
Ali vas, ko zgrešite napoved, pokliče veliko ljudi?
Ja, tudi kakšen tak klic dobimo. Največji problem so prazniki, recimo 1. maj. Če napoved vključuje kakšen dež, plohe, a tega dežja potem ni povsod in ob tisti uri, ob kateri so se ljudje bali, da bo, so na nas tudi jezni, da smo jim pokvarili načrte. Vedno je treba malo tehtati, kaj je večje tveganje.
Lahko napoveste, kakšno bo vreme letos poleti?
Ne. Nikakor ne.
Obstaja cel kup spletnih portalov, na katerih napovedujejo vreme. Katerega bi izpostavili kot najzanesljivejšega?
Naš portal Meteo.si bi postavil kar na prvo mesto, ker je na njem precej informacij, ki so prilagojene tudi za Slovenijo. Od svetovnih portalov bi priporočal norveškega Yr.no, je pa teh ponudnikov ogromno. Večina zasebnih ponudnikov informacij na spletu črpa iz rezultatov ameriškega meteorološkega modela, ki je brezplačen. Podatki so torej prek spleta na voljo za nadaljnjo obdelavo.
Kako pa gledate na “konkurenco”, na napovedovalce vremena komercialnih televizij?
Njihov pristop je tudi drugod po svetu podoben. Javne televizije se po navadi bolj povežejo z nacionalnimi meteorološkimi službami in meteorologi, ki po navadi niso medijsko zelo privlačni, so pa strokovnejši, medtem ko komercialne televizije pred kamero postavijo medijsko privlačne ljudi, ki jih deloma naučijo posredovati informacije oziroma naše informacije, ki so na voljo prek spleta. Odločitev, ali dati prednost medijski privlačnosti ali strokovnosti v ozadju, je prepuščena gledalcu.
