Vsaj toliko ljudi bo moralo delati do 67. leta

Ministrica za delo Ksenija Klampfer je predlagala, da bi morali vsi, ki prej ne bodo imeli 40 let delovne dobe, delati do 67 leta. Zdaj velja, da se je mogoče z manj kot 40 leti pokojninske dobe upokojiti pri 65 letih. Če v svojem življenju ne bi imel nobene prekinitve delovne dobe, bo moral dlje delati vsak, ki se je prvič zaposlil po 25. letu starosti. To pa je trenutno pol generacije. Med tistimi, ki so se lani prvič prijavili v zavarovanje, je bilo pol takih, ki so bili starejši od 25 let.

Povprečna starost zavarovanca, ki se je lani prvič prijavil v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, pa je bila lani kar 28 let, kar pomeni, da bi moral povprečni novi zavarovanec za 40 let pokojninske dobe delati najmanj do 68 leta.

Dlje bi moralo delati tudi precej tistih, ki so se lani upokojili. Od slabih 15 tisoč novih upokojencev se jih je pri 65 letih ali več upokojilo 17 odstotkov, skoraj dva tisoč jih je imelo ob upokojitvi manj kot 40 let delovne dobe.

Pri tistih, ki so zdaj stari 60 let, bi moralo dlje kot do 65 leta delati 42 odstotkov vseh, toliko jih ima namreč pri tej starosti manj kot 35 let delovne dobe.

Pri starih 50 let pa je takih, ki si se tudi po novem lahko upokojili pri 65 letih, že manj kot pol. 25 let delovne dobe jih pri tej starosti nima niti 49 odstotkov.

Zahtevana starost bi se sicer povečevala zelo postopno, za dva meseca na leto, dvigovati pa bi se začela leta 2023, tako da bi se na zahtevanih 67 let dvignila šele leta 2034.

Slovenija Višje pokojnine za vse, še višje za tiste, ki imajo otroke

Ali bo predlog sprejet, še ni jasno, sindikati nad njim niso navdušeni.

Upokojevanje Slovenija Sindikati zminirali skoraj vse Šarčeve predloge

Dve tretjini mladih bosta delali do 67 leta

Šokanten pa je podatek za stare 30 in 40 let. Skoraj dve tretjini jih ima manj kot pet oziroma 15 let let delovne dobe, kar pomeni, da bi se lahko upokojili šele pri 67 letih. A na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zpiz) opozarjajo, da je med temi z malo pokojninske dobe precej takih, ki trenutno niso vključeni v zavarovanje, takih je pri 30-letnikih 29 odstotkov, pri 40-letnikih pa kar 37 odstotkov.

"Najpogosteje so ti zavarovanci vključeni v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje v tujini, vendar zavod teh podatkov nima. Ta podatek zavod pridobi od tujih nosilcev socialnega zavarovanja, ko zavarovanec uveljavi pravico iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Sloveniji. Dopolnjena pokojninska doba v državah Evropske skupnosti in v državah, s katerimi ima Slovenija sklenjene sporazume o socialni varnosti, se seveda pri uveljavljanju pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja prišteva k dopolnjeni pokojninski dobi v Sloveniji," pojasnjujejo na Zpizu.

Za potrebe grafičnega prikaza smo te ljudi izvzeli iz statistike. Pri starih 40 let jih bo moralo več kot pol delati po 65 letu, saj jih ima pri teh letih 52 odstotkov manj kot 15 let pokojninske dobe, pri deset let mlajših pa je odstotek še občutno višji.

Kaj pa prekinitve delovne dobe?

Zanimalo nas je tudi, koliko ljudi ima v svojem življenju prekinitve delovne dobe in kako dolge. Te namreč še odmaknejo predvideni datum upokojitve. "Razlogi, zaradi katerih se zavarovancu prekine obdobje zavarovanja in dolžine trajanja prekinitev so zelo različni, zato natančnega izračuna deleža zavarovancev, ki imajo v času trajanja življenja zavarovanja prekinjeno obdobje zavarovanja, ne moremo podati," so nam pojasnili na Zpizu.

"Trajanje prekinitve zavarovanja se lahko giblje od enega dneva pa do več let, pri čemer je treba upoštevati, da se zavarovanje zavarovancu lahko pogosto prekine za daljše časovno obdobje, zaradi vstopa v pokojninsko in invalidsko zavarovanje v tujini. Prav tako je v Sloveniji v obvezno zavarovanje za krajše obdobje vključenih veliko tujcev, ki za čas trajanja življenja opravljajo delo v različnih državah," so še dodali.

janez.zalaznik@zurnal24.si