Vse več nasilnih mladoletnikov: Jih zakon preveč ščiti?

V zadnjem obdobju smo priča vse več napadom, kjer so storilci mladoletne osebe. Na začetku oktobra je tako mladoletni osumljenec udaril 82-letnika, ki je zaradi poškodb umrl. Januarja je 15-letni dijak z nožem napadel dijakinjo četrtega letnika, izrečena pa mu je bila kazen v obliki vzgojnega ukrepa. Najnovejši napad pa se je zgodil na Dolenjskem, natančneje pred Osnovno šolo Drska, kjer je skupina osnovnošolcev fizično napadla hišnika.

Vse več kaznivih dejanj nasilništva

Na policiji so pojasnili, da med kaznivimi dejanji, ki so jih osumljene mladoletne osebe, naraščajo kazniva dejanja nasilništva, povzročitev lahke telesne poškodbe in grožnje. Med kaznivimi dejanji pa sicer še vedno prevladujejo dejanja premoženjske kriminalitete. "Razlogi za nasilna dejanja so različni, od potrebe do dominantnosti, lahko je posledica vzgoje ali videnih vzorcev v družinskem okolju ali pa zgolj dokazovanje in postavljanje pred drugimi. Ne smemo zanemariti še dejavnikov tveganja, kot so alkohol, prepovedane droge, nasilje v družini itd.," so še razložili na policiji.

Kadar pride do takšnega dogodka, policija obvesti pristojne centre za socialno delo ter pristojno okrožno državno tožilstvo. Ob tem opozarjajo, da so dotične institucije, vključno s šolami in izobraževalnimi ustanovami, že vključene v sistem preprečevanja kaznivih dejanj, prav pedagoški in mladinski delavci pa nosijo največ odgovornosti za ozaveščanje o nesprejemljivosti nasilja. Vsekakor so tudi starši glavni akterji, kadar se tiče ukrepanje pri prvih znakih tovrstnega nasilja, so prepričani na policiji.

Če je mladoletnega nasilništva več, zakaj so kazni tako mile?

Ob tem se odpira vprašanje, zakaj mladoletni storilci za svoja hujša kazniva dejanja ne odgovarjajo z izrekom strožje kazni, kot je denimo to na Švedskem. Ta je namreč v procesu znižanja starostne meje za kazensko odgovornost za najhujša kazniva dejanja s 15 na 13 let. V nekaterih zaporih bodo tako oblikovali posebne oddelke za otroke, trije pa se bodo odprli že s 1. julijem.

Sobotainfo.com

Slovenski pravni red ima namreč tri različne vrste kazenskih sankcij za mladoletnike: vzgojni ukrepi, kazni in varnostni ukrepi. V ospredju je uporaba vzgojnih ukrepov in ne kazni. Zakon o kazenski obravnavi mladoletnikov, sprejet januarja letos, namreč daje poudarek na varstvo, celovito strokovno pomočjo, razvijanje osebnostne odgovornosti in na zavedanje o nedopustnosti izvrševanja kaznivih dejanj. Z izobraževanjem in rehabilitacijo ter nadzorom tako zagotovijo vzgojo, osebnosti razvoj ter dostojno vključitev v družbo.

Fotografija je simbolična. Boštjan Tacol

Praviloma se izreče vzgojni ukrep

Tudi starejšim mladoletnikom (nad 16 let) se praviloma izrekajo vzgojni ukrepi, za razliko od mlajših, pa se jim lahko izrekajo tudi kazni, so pojasnili na Ministrstvu za pravosodje. Pod kazni spadajo mladoletniški zapor, denarna kazen, izgon tujca iz države in prepoved vožnje motornega vozila. Mladoletniški zapor se lahko izreče za kazniva dejanja, za katera kazenski zakonik predpisuje kazen zapora pet ali več let. Mladoletniški zapor lahko traja največ pet let, za najhujša kazniva dejanja (za katera je predpisana zaporna kazen najmanj 15 let) pa največ 10 let.

Profimedia

Vzgojni ukrep oddaje mladoletnika v prevzgojni dom se izreče takrat, kadar mladoletnik za vzgojo, rehabilitacijo in skladen osebnostni razvoj ter za odvračanje od kaznivih dejanj poleg stalnega vodstva strokovnjakov potrebuje tudi strožje nadzorstvo. Iz podatkov, ki so nam jih posredovali na ministrstvu, je razvidno, da je bilo v prevzgojnih domovih prav leta 2025 največ mladoletnikov. Ta je od prejšnjega leta poskočila skoraj za polovico.

Bi v luči porasta nasilništva znižali starostno mejo za kazensko odgovornost?

V zadnjih letih so potekale številne razprave o nižanju starosti za kazensko odgovornost, a zakon o kazenski obravnavi mladoletnikov starostne meje za kazensko odgovornost ni spremenil. Ta tako ostaja pri 14. letih.

Na Ministrstvu za pravosodje so poudarili, da ta meja kazenske odgovornosti velja že od leta 1929, kar označujejo za takratni civilizacijski napredek.

Potrdili so tudi, da podatki za leti 2023 in 2024 jasno kažejo na rast števila kaznivih dejanj mladoletnikov, trend pa potrjujejo tudi podatki za prvo polletje 2024. Ob tem so izpostavili, da se zadnja leta povečuje delež kaznivih dejanj z elementi nasilja, a je treba po mnenju strokovnjakov te podatke interpretirati previdno in upoštevati socialno-ekonomske okoliščine.

Profimedia - fotografija je simbolična

Represija kot zadnja možnost

Ne glede na povečan obseg kriminalitete je treba upoštevati, da je kazenskopravni odziv "ultima ratio" - "zakonodajna intervencija v smislu represije bi morala biti zadnja možnost, če je etično upravičena in drugi ukrepi ne delujejo. Navedeno velja zlasti v smislu, da odziv v smeri širjenja dometa kazenskega prava (nižanje starosti za kazensko odgovornost) in določanje strožjih sankcij za kazensko odgovorne mladoletnike ni pravi odgovor na opisana dogajanja v družbi," so zatrdili ter nadaljnjo argumentirali, da številne raziskave kažejo, da so strožje kazni neučinkovite ter da je rehabilitacija cenejša od kaznovanja in nagrajevanje prosocialnega vedenja učinkovitejše kot sankcioniranje antisocialnega.

Večja težava v počasni obravnavi

Večjo težavo na ministrstvu vidijo v hitrosti postopkov kazenskopravne obravnave mladoletnikov. Na podlagi pregledanih 170 spisov s štirih slovenskih okrožnih sodišč in 149 spisov z okrožnih državnih tožilstev je bilo ugotovljeno, da je 13 odstotkov postopkov s tožilskim zavrženjem in 69 odstotkov sodnih postopkov proti mladoletnikom trajalo več kot eno leto. "Ugotovljeno je bilo, da so številne težave v zvezi s trajanjem sodnih postopkov posledica tega, da sodniki za mladoletnike obravnavajo tako zadeve, ki se nanašajo na odrasle (kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost, nasilje v družini), kot tudi zadeve, ki se nanašajo na mladoletnike," so razložili.

Vrhovno sodišče, Višje sodišče in Okrožno sodišče v Ljubljani. Anže Petkovšek

Konvencija o otrokovih pravicah spodbuja določitev kazenske odgovornosti pri 14 letih

Varuh človekovih pravic pri presoji kazenske odgovornosti mladoletnikov izhaja zlasti iz Konvencije o otrokovih pravicah, ta med drugim določa, da morajo države pogodbenice vzpostaviti sistem obravnave otrok, ki storijo protipravno dejanje, na način, ki spodbuja njihov občutek dostojanstva in vrednosti ter krepi spoštovanje človekovih pravic. Konvencija sicer ne določa minimalne starosti, vendar spodbuja določitev starosti 14 let.

Več evropskih držav ima sicer določeno starostno mejo tudi pod omenjeno mejo, in sicer med 10 in 13 leti. Te države so Švica, Irska, Nizozemska, Združeno kraljestvo, Andora, Turčija, Madžarska, Francija, Monako.

Varuhinja človekovih pravic dr. Simona Drenik Bavdek ob tem poudarja, da je priporočeni mednarodni standard jasen, "vendar glede na trende v družbi razprava o tem vprašanju ne bi smela biti tabu." Prepričana je, da bi bilo smiselno vsaj v določeni meri upoštevati odmevne primere, ki so v različnih evropskih državah eskalirali pri storitvah najhujših protipravnih dejanj s strani otrok, mlajših od 14 let.

"S tega vidika se je odgovorno vprašati, ali obstoječi pravni okvir v Sloveniji nudi žrtvam tovrstnih protipravnih dejanj dovoljšnje varstvo znotraj ali pa zunaj kazenskega postopka, kakšno je to varstvo in kakšne ukrepe ima država na razpolago v primeru storilcev naklepnih hujših ali najhujših protipravnih dejanj s strani otrok, mlajših od 14 let," je prepričana.

Poudarila je pomen strokovne razprave in sprejetja rešitev, ki upošteva tako pravice otrok storilcev kot otrok žrtev. "Medtem ko je težišče kazenskega postopka tradicionalno usmerjeno v pregon storilcev kaznivih dejanj in zaščiti pravic obdolžencev, pa je v zadnjem času vse več pozornosti namenjene tudi obravnavi in zaščiti oškodovancev oziroma žrtev kaznivih dejanj, še posebej, če so to otroci oziroma mladoletniki tako znotraj kot zunaj kazenskega postopka."

ksenja.znidarsic@styria-media.si