Z vseh strani nad majhne občine

Ker je pravica do lokalne samouprave ustavno zagotovljena, neposredna združitev na podlagi zakona brez posvetovalnega referenduma ni mogoča, je prepričan pravnik Boštjan Brezovnik z inštituta za lokalno samoupravo in javna naročila Lex Localis.

Če bi se zakonska zahteva za združitev občin, kot jo je napovedal minister za notranje zadeve in javno upravo Gregor Virant, res zgodila, bi prizadete občine zelo verjetno sprožile ustavno presojo. Po mnenju Brezovnika pa bi tak zakon ustavno sodišče nato tudi odpravilo.

Virant je napovedal, da po pripravljenem predlogu občine ne bi več smele imeti manj kot pet tisoč prebivalcev. Predsedniki koalicijskih strank so združevanje, ki ga je Virant označil za zelo koristno in nujno, podprli. Virantovemu merilu pa ne bi ustrezala več kot polovica od 212 občin, natančneje 111 občin.

Za danes je notranji minister napovedal podrobnejšo predstavitev predloga, proti združevanju pa so se že izrekli v obeh organizacijah. "Zavedati se moramo, da so manjše občine nastale predvsem v okoljih, v katerih so se ljudje čutili zapostavljene. V primerjavi z Evropsko unijo po povprečni velikosti sploh niso med najmanjšimi, ampak v sredini," napoved komentira predsednik Skupnosti občin Slovenije Ivan Žagar. Na mnenje pravnikov pa opozarja Robert Smrdelj, predsednik Združenja občin Slovenije: "O ukinitvi občin bodo morali odločati občani na referendumih, sicer to ne bo zdržalo ustavne presoje. Ne otepamo se racionalizacije, a siliti ljudi brez argumentov ni primerno."

Finančnih prihrankov ne bo

Vsi sogovorniki opozarjajo, da razlog za združevanje občin ne sme biti finančni, saj prihranka ne bo. "Z ukinitvijo občin bi pri funkcionarjih morda prihranili deset milijonov evrov na leto, a stroški z reorganizacijo, referendumi in podobnim bi to vsoto nekajkrat presegli. Ljudje se s tem verjetno ne bodo strinjali, saj je lokalna samouprava še ena od zadnjih delujočih stvari v državi. Zmanjšano financiranje ne zdrži resne presoje. Iz podeželskih krajev se bodo sredstva prelivala k močnejšemu urbanemu okolju," izpostavlja Smrdelj. Če bi se občinam vzelo sredstva, bi se moralo zmanjšati tudi število nalog, dodaja Žagar: "Pri financiranju se je treba vprašati, ali je število prebivalcev lahko edino merilo."

Strinja se tudi Brezovnik, ki pravi, da se bodo brez zmanjšanja nalog zmanjšali le stroški administrativnega aparata, ne pa tudi drugi: "Če ne bodo posegli v naloge, ne bodo mogli privarčevati." Pričakovanih finančnih učinkov po njegovem ne bo, le odločanje bo še bolj odmaknjeno od lokalnega prebivalstva. "V političnem smislu smo dopustili, da so nastajale majhne občine, vendar to še ne pomeni, da te občine ne funkcionirajo," poudarja Brezovnik.

Opozicija: Proti podeželju

Ukinjanju občin ostro nasprotujejo tudi v opoziciji. Tomaž Lisec (SDS) govori o "izbrisu občin", pri čemer gre za teptanje volje ljudi in napad na podeželje. Kot željo po centralizaciji in uničevanju podeželja pa namero označuje tudi Franc Bogovič (SLS).