Sedeminpetdesetletni hrvaški priseljenec Josip Gotvald, ki živi v ameriški zvezni državi Arizona, je tako od družbe Raw Films prejel obvestilo, da je kršil zakon o avtorskih pravicah, ker si je prek spleta nelegalno naložil pornografski film omenjene družbe.
"Nikoli ne uporabljam računalnika, še manj pa, da bi si naložil film," je v odgovoru na tožbo zapisal Gotvald. Slednji med drugim tudi trdi, da sploh ne pozna družbe Raw Films in filma Raw Rescue, ki naj bi si naložil na računalnik.
Po oceni odvetnika Jennifer Barker, ki jo je prav tako doletela podobna tožba, je bilo od leta 2007 s strani podjetij k plačilu kazni zaradi piratstva pozvanih več kot pol milijona ljudi v 17 ameriških zveznih državah.
V nekaterih primerih tožba grozi tudi posameznikom, ki dejansko niso kršili zakona. "Nihče ne želi, da se njegovo ime povezuje s pornografskimi filmi ...," je kot razlog za to navedel odvetnik Ken Henry.
Lahko se namreč zgodi, da je nekdo drug dostopal do nezavarovane internetne povezave uporabnika.
Posebna taktika
Podjetja, ki se ukvarjajo s prodajo in snemanjem pornografskih filmov, namreč uporabljajo posebno taktiko, poroča ameriška tiskovna agencija AP.
Najprej tožijo neznano osebo "John Does", ki si je brezplačno prek spleta naložila film. Nato pa s tožbo prek sodišča dosežejo, da jim internetni ponudnik izda njegovo identiteto.
Sledi klic uporabnika s strani podjetja in zahteva za plačilo od 807 do 4.040 evrov odškodnine. V zameno za to se podjetje odpove 121 tisoč evrov težki tožbi za vsak nelegalno naložen film. Zaveže pa se tudi, da v javnost ne bo posredovalo podatkov o uporabniku.
Nekateri se pri tem ustrašijo in plačajo zahtevan znesek, drugi pa se kasneje odločijo za vložitev tožbe proti podjetju, saj menijo, da jih je podjetje izsiljevalo in da si nikoli niso na računalnik nelegalno naložili filma. Ena izmed takih je bila tudi Barkerjeva, ki je zaradi nadlegovanja tožila podjetja.
"Uspešen poslovni model"
Takšne tožbe Henry opisuje kot zelo uspešen poslovni model, saj po vsej verjetnosti prinašajo več dobička kot prodaja pornografskih filmov. "Na kratko – to je briljantno," pravi in dodaja, da to nikakor ni prav.
Lasvegaški odvetnik Marc Randazza, ki zastopa podjetja s pornografskimi filmi, pa nasprotno meni, da za tožbami večinoma stojijo manjša produkcijska podjetja, ki ne morejo zaslužiti, če si spletni uporabniki brezplačno naložijo njihov film.
"Vsi izdelki so avtorsko zaščiteni. Če jih kradete, kaj pa naj naredijo?" pravi Randazza.
