V posamezni reševalni akciji je udeleženih najmanj pet ljudi: pilot, kopilot, tehnik, zdravnik reševalec, letalec reševalec. Številu usposobljenih s strani Gorske reševalne zveze (GRS) moramo dodati še nekoga s policije, ki opravi ogled kraja nesreče.
391 intervencij
11.037 reševalnih ur
456 ponesrečencev
"Največ nesreč in posredovanj je v Julijskih Alpah, ki so tudi najvišje," ob tem pojasnjuje Igor Potočnik, predsednik GRS.
Ko pride do nesreče, časa za razmišljanje ni: helikopter po prihodu na kraj dogodka izvleče vitel, spusti zdravnika in reševalca do ponesrečenca, kjer se odpneta in vpneta v steno.
Tam ponesrečencu nudita najnujnejšo pomoč in ga premestita v transportno vrečo. Nato pokličeta helikopter, ki preleti nazaj in najprej dvigne ponesrečenca ter še enega člana naveze. Nato pobere še drugega člana in odleti v najbližjo bolnišnico.
Vajo sta si ogledala tudi predsednik Danilo Türk in ministrica za obrambo Ljubica Jelušič. Türk je po zaključku vaje povedal, da si je vajo ogledal, ker ga je zanimala izurjenost in usposobljenost: "Za katero vsi vemo, da zahteva zelo dobro sodelovanje vojske, policije in gorske reševalne službe." Izpostavil je tudi širši problem urejanja prostovoljstva pri nas: v tem kontekstu računa na novi zakon o tem področju.
Jelušičeva pa je poudarila, da bo razpoložljivih 50 ur usposabljanja na leto v prihodnosti premalo, saj je število nesreč v gorah vse večje. Po njenem mnenju bi veljalo razmisliti tudi o profesionalni službi, saj reševalci prek poletja vse težje zagotavljajo dnevno dežurstvo na Brniku in posredovanje ob nesrečah.
Na začetku leta je gorska policijska enota preizkušala (za nas) novo metodo reševanja, ki je v svetu že uveljavljena. Žal je bila to le preizkusna doba, pravi Potočnik in dodaja: "Kadar bo šlo za hujše poškodbe (glave, stegnenice, hrbtenice), se bo v prihodnosti skoraj zagotovo uporabljal helikopter." Prednost metode tehničnega reševanja je to, da se helikopter dvigne neposredno nad ponesrečenca in ga z vitlom dvigne ter odpelje v bolnišnico. Pri klasičnem reševanju pa je ponesrečenca treba najprej varno spraviti v dolino in od tam naprej."Vsekakor je najnevarnejši del, ko se spustijo do ponesrečenca, in nato, ko ga pobirajo," dodaja Potočnik.
Lani je Gorska reševalna zveza opravila 391 intervencij, dežurna posadka Slovenske vojske pa 142. Kako je videti posamezna akcija, bodo skupaj prikazali na današnji vaji v Begunjah. Vajo Draga 2010 organizira GRS, ki bo prikazala svoje delo na težko dostopnih krajih s pomočjo helikopterja, točneje dvig ponesrečenca v helikopterski reševalni vreči in ponesrečenca, ki visi v steni.
Poleti kar polovica vseh reševanj
"V Slovenski vojski opažamo, da se je v preteklih letih število reševanj v poletnih mesecih izrazito povečalo in da dežurna posadka helikopterja Slovenske vojske rešuje tudi večkrat na dan. Po številu se v poletnih mesecih zgodi 52 odstotkov vseh nesreč v letu. V poletni sezoni se v povprečju zgodi tudi do deset gorskih nesreč na teden," so ob tej priložnosti v sporočilu za javnost zapisali v SV.
Letos je denimo 25. helikopterski bataljon SV v gorah posredoval že 40-krat. Lani je bila pomoč dežurne posadke potrebna 142-krat v vsem letu, od tega 116-krat v gorah. GRS pa je zabeležila 391 intervencij, pri čemer so prepeljali 456 ponesrečencev (46 jih je umrlo).
