Zadolženi vsi, črpajo le nekateri

Občine. Pred lokalnimi volitvami smo primerjali stanje na področju zadolženosti, črpanja evropskih sredstev ter lastnih prihodkov šestih večjih slovenskih občin; preverili smo tudi cene vode in javnega prevoza.

Gorenjci preudarni
Glede na zadolževanje vodi Mestna občina Ljubljana, ki je, če ne upoštevamo javnih zavodov, v mandatu župana Zorana Jankovića najela posojila v višini 90 milijonov evrov. V Kranju, kjer so zadolženi za 8,5 milijona evrov, do leta 2008 sploh niso bili zadolženi, so pa več kot polovico celotnega dolga pridelali v lanskem predvolilnem letu. Mestno občino Celje je Bojan Šrot v svojem mandatu zadolžil za 19,8 milijona evrov, poudarjajo pa, da so do konca avgusta dolg že zmanjšali za 3,7 milijona. V Kopru je zadolženost konec lanskega leta znašala 25 milijonov evrov, leta 2006 pa le četrt milijona; pravijo, da gre za posledico obsežnega razvojnega programa.

Evropska sredstva
Sodeč po nominalnih številkah je med izbranimi občinami evropska sredstva najuspešneje črpalo Celje, izrazito pa izstopa Ljubljana, ki je načrpala le 6,7 milijona. Po podatkih ministrstva za finance, ki je v analizi opazovalo prihodke občin iz sredstev Evropske unije med letoma 2004 in 2008, so sicer najuspešnejše mestne občine Nova Gorica, Maribor in Velenje. Te tri občine so bile prejemnice evropskih sredstev vsako leto, pri čemer pa je leta 2008 izrazito izstopal Koper s kar 167 evri na prebivalca.

Z globami do 3 milijonov
V večini občin se je višina lastnih prihodkov, med katere spadajo davki na nepremičnine, globe, prihodki od komunalnih prihodkov in drugi, zmanjšala. V Ljubljani, kjer so lastni prihodki občine lani skupaj z dohodnino znašali dobrih 200 milijonov evrov, se je z globami in drugimi denarnimi taksami lani nateklo 3,2 milijona evrov, leta 2006 pa 2,3 milijona. V Celju so lastne prihodke v primerjavi z letom 2006 povečali za slabih devet odstotkov.

V Kranju so poudarili, da so bili prihodki od prodaje nepremičnin leta 2006 v primerjavi z lani višji za kar štiri milijone evrov.

Najdražja voda v Mariboru
Oskrba s pitno vodo se obračunava na podlagi posebnega pravilnika, cena pa obsega vodarino, omrežnino in vodno povračilo. Sodeč zgolj po podatkih o ceni vodarine, ki so nam jo posredovale občine, je najdražja voda v Mariboru, kjer vodarina znaša 0,53 evra na kubični meter vode. Sledita Ljubljana (0,46 evra) in Kranj (0,43 evra). Novomeška in celjska vodarina znašata 0,39 oziroma 0,29 evra.

Najdražje v Celju
Najugodnejša mesečna vozovnica za mestni potniški promet je koprska, za katero je treba odšteti 4,17 evra, v Kranju pa je pet evrov, pri čemer letna stane le 30 evrov. Najdražji prevoz je v Celju, saj mesečna vozovnica za primestni promet stane 
od 47 evrov.

Župani agronomi
Raznoliko. Med ekonomisti in pravniki tudi rudarji in mizarji.

Župani šestih občin iz zgornjega članka so skoraj vsi univerzitetni ali visokošolski diplomanti. Izjema je Boris Popovič, ki je gimnazijski maturant, med mestnimi občinami pa ima Velenje župana, ki je rudarski tehnik.

Žurnal24 main

Med slovenskimi župani smo našteli številne agronome: Slavko Petovar (Veržej) je diplomirani inženir agronomije, Ribničan Jože Levstek je kmetijski inženir, Ivan Štular iz Naklega pa ima narejeno poklicno kmetijsko šolo. Veterinarji so na čelu občin Tržič (Borut Sajovic), Dravograd (Marijana Cigala), Ormož (Alojz Sok) in Vipava (Ivan Princes). Mojster oblikovanja kovin Peter Torkar vodi Občino Gorje, Jezersko pa upokojeni mizar Milan Kocjan.

Velenjski župan Srečko Meh je po izobrazbi rudarski tehnik.