Zakon o delovnih razmerjih jasno prepoveduje alkohol in droge na delovnem mestu, v praksi pa je nadzor zelo različen. Nekatera večja podjetja imajo zaposlenega detektiva, druga najamejo zasebnega detektiva, mnoga podjetja, sploh manjša, pa ne vedo, kako bi se tega lotila.
Po opažanju našega sogovornika Aleša Ažmana iz detektivske agencije Detekta se podjetja vse bolj zavedajo odškodninske odgovornosti v primeru nesreče na delovnem mestu. Tudi zavarovalnice ne izplačajo premij, če jim podjetje v primeru delovne nesreče ne priloži dokaza o treznosti voznika.
"Pred samim preverjanjem alkoholiziranosti na delovnem mestu se je treba najprej seznaniti s pravilniki podjetij, saj se ti med seboj razlikujejo. Oseba, ki uporablja alkoteste, mora biti za to ustrezno usposobljena oziroma mora predhodno opraviti tečaj. Med izvajanjem postopka je treba posameznikom zagotoviti zasebnost, obenem pa je treba test opraviti vpričo nadrejenih, saj je le tako možno omogočiti verodostojnost rezultatov. V primeru, da alkotest pokaže prisotnost alkohola, mora zaposleni še isti trenutek zapustiti delovno mesto. Sankcije, ki sledijo, so odvisne od pravilnikov podjetij," običajni postopek opiše Ažman.
Njegove dolgoletne izkušnje kažejo, da so delavci nad 40 let običajno pozitivni na alkotestih, medtem ko so milenijci pozitivni pri testih na prepovedane droge. Omenjena testa se med seboj tudi razlikujeta; pri preverjanju alkohola v krvi je test dokončen. Kdor se z rezultatom ne strinja, lahko v roku dveh ur test ponovi na sodni medicini in jim posreduje rezultate.
Pri preverjanju prisotnosti drog v slini pa se izvajalci poslužujejo preliminarnih testov. "V primeru, da zaznamo prisotnost drog, posameznike napotimo na sodno medicino. Tam po opravljenih meritvah povedo, ali je imela oseba v času opravljanja testa v telesu droge ali ne. Kokain se v krvi ne pozna dolgo, medtem ko je trava prisotna vsaj še en mesec. Po naših izkušnjah je na kokain pozitivnih 4 izmed 5 testiranih mladih. Opažam poplavo kokaina in drugih drog na črnem trgu, saj so ti v primerjavi z alkoholom poceni ter držijo dlje časa," razloži zasebni detektiv.
"Če bomo dali pihati vsem, ne bomo imeli več delavcev"
Določena podjetja so manj stroga predvsem zaradi strahu pred izgubo večjega števila delavcev in alkoholiziranost na delovnem mestu celo dopuščajo. "Veliko delodajalcev mi je priznalo: 'Če bomo dali pihati vsem, sploh ne bomo imeli več delavcev.' Nekatera podjetja pa ne popuščajo in delavce nepreklicno odpustijo," pravi. Šef inšpekcije mu je menda nekoč dejal: "Če bi v vseh slovenskih podjetjih izvedli testiranje na droge in ostale prepovedane substance, bi verjetno morali zapreti vse, saj je Slovenija dežela alkoholikov".
V proizvodni industriji je nekoč preveril celotno izmeno. "Zgodilo se je, da je šef v službenih prostorih v smeteh našel prazno pločevinko piva. Najprej je želel, da pred vsemi zaposlenimi testiramo njega in nato še njih. V podjetju, kjer je bil šef tujec, so imeli ničelno toleranco do alkohola na delovnem mestu. Tisti, ki so padli na alkotestih, so naslednji dan morali priti po svoje stvari," svoje izkušnje z nami deli Ažman.
Od pravilnikov podjetij je odvisna tudi pogostost kontrol; te so lahko napovedane ali nenapovedane, občasne ali redne. Pomembno je, da je pravilo zapisano v pravilniku. Nekatera podjetja imajo za določena delovna mesta in primere napisana posebna pravila, denimo za voznike viličarjev; v primeru delovne nesreče se nemudoma opravi alkotest.
V enem primeru pa je šefica podjetja doživela veliko presenečenje. "Omenila je, da se eden izmed zaposlenih izjemno čudno vede, zato sumi, da zlorablja droge. Prosila me je, če lahko to neočitno preverim. Da nas ne bi mogli obtožiti pristranskosti, sem poleg njega naključno testiral še pet drugih zaposlenih v tem podjetju. Na koncu se je izkazalo, da je bil tisti, zaradi katerega sem sploh moral izvesti testiranje na droge, edini negativen," v smehu pove Ažman.
Taka je praksa slovenskih podjetij
Vsako prisotnost alkohola v izdihanem zraku pri svojih zaposlenih pri farmacevtskem podjetju Krka strogo kaznujejo. Velja za hujšo kršitev delovnih obveznosti in je podlaga za sprožitev ustreznega postopka. "Področje preverjanja alkoholiziranosti imamo urejeno z internim aktom, ki velja za vse zaposlene, ne glede na to, katero delo opravljajo. Preverjanja izvajamo v primeru suma na alkoholiziranost pa tudi povsem naključno," nam odgovorijo.
Fotografija je simbolična.
Politiko ničelne tolerance v odnosu do zlorabe alkohola in drugih prepovedanih substanc imajo tudi pri Sparu, "saj je naša prednostna naloga zagotavljanje varnega in zdravega delovnega okolja za vse zaposlene". Preverjanja izvajajo diskretno, bodisi preventivno bodisi na podlagi utemeljenih sumov in sicer brez predhodnega obveščanja. "V redkih primerih, ko so rezultati testov pozitivni, sprožimo postopek izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi," so jasni pri Spar Slovenija.
Podobno politiko prakticirajo tudi pri Lidlu Slovenija, kjer opravljanje dela ali prisotnost na delovnem mestu pod vplivom alkohola, drog ali prepovedanih substanc strogo prepovedujejo, "saj je s tem resno ogroženo zdravje in varnost zaposlenih in kupcev, zato se šteje za hujšo kršitev delovnih obveznosti". Poleg doslednega izvajanja zakonskih določil s področja varnosti in zdravja pri delu skladno s strategijo dobrega počutja zaposlenih Dober lajf v delovni proces uvajajo tudi dodatne aktivnosti za zagotavljanje boljšega delovnega okolje za zaposlene.
"Letos smo med drugim uvedli dve aktivnosti; prva je kolektivno zdravstveno zavarovanje za vse zaposlene, ki omogoča prednostno kakovostno obravnavo za različne zdravstvene storitve, denimo hitrejši dostop do specialistov, manjših operativnih posegov in fizioterapije, druga pa brezplačno anonimno psihološko, pravno in finančno svetovanje za zaposlene in njihove družinske člane," še omenijo pri Lidlu.
Za razliko od ostalih sogovornikov se pri podjetju Lušt le redko soočajo z uporabo nedovoljenih psihoaktivnih snovi pri zaposlenih, posledično se tudi zgolj redko uporabijo storitve zasebnih detektivov. "Naš pristop je vedno usmerjen k razumevanju in podpori zaposlenih, pri čemer upoštevamo tako njihove potrebe kot tudi potrebe podjetja," so kratki.
Nič kaj zgovorni niso niti pri podjetju Revoz, kjer nam odgovorijo, da imajo v podjetju ničelno toleranco do uživanja alkohola in prepovedanih substanc ter tudi na tem področju izvajajo številne ukrepe. Kateri točno so ti, nam ne razkrijejo, saj "zaradi narave in občutljivosti teh postopkov podrobnosti hranimo le znotraj podjetja in jih ne delimo z zunanjimi deležniki".
Stroge politike glede dela pod vplivom alkohola, drog ali drugih prepovedanih psihoaktivnih substanc na delovnem mestu se držijo tudi na Zavarovalnici Sava. Slednje imajo urejeno z internimi pravili, ki urejajo način odreditve, postopek izvajanja preizkusa, ukrepe v primeru, da je test pozitiven, kot tudi pooblastila oseb, ki izvajajo preizkus ter obveznosti dečavcev. Preverjanje izvedejo zgolj ob morebitnem utemeljenem sumu ali podani prijavi o utemeljenem sumu na alkoholiziranost oziroma prisotnost drog in drugih psihoaktivnih substanc pri določenem delavcu.
"Ugotovitev, da je delavec pod vplivom alkohola, drog ali drugih psihoaktivnih substanc, predstavlja hujšo kršitev pogodbenih oz. drugih obveznosti iz delovnega razmerja, hkrati pa predstavlja kršitev spoštovanja predpisov o varnosti pri zdravju in delu, ki ima lahko za posledico bodisi izdajo pisnega opozorila pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, v kolikor gre za prvič ugotovljeno kršitev, bodisi redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, v kolikor gre za nadaljnjo kršitev delovnih obveznosti iz delovnega razmerja," razložijo pri Zavarovalnici Sava. Poleg tega zaposlenim, pri katerih ugotovijo probleme z zasvojenostjo, zagotovijo zdravljenje proti alkoholizmu ali proti odvisnosti od drog in drugih psihoaktivnih substanc, "katerega namen je obvarovati delovno sposobnost delavca in doseči njegovo rehabilitacijo ter njegovo ponovno polno in odgovorno vključitev v delo".
Manjša podjetja dopuščajo marsikaj, dokler se ne zgodi kaj hujšega
Praksa zasebnega detektiva kaže, da nekatera podjetja kontrole izvedejo dva do trikrat na letno. "Z določenimi podjetji redno sodelujemo tudi na področju preventive. Opažam, da manjši s.p.-ji dopuščajo marsikaj, vsaj dokler se ne zgodi kaj hujšega. Velik problem je, da se podjetja kontrolnih postopkov enostavno ne znajo lotiti in niti ne vedo, da obstajajo zasebni detektivi, ki to lahko storijo namesto njih. Ozaveščenost med delodajalci je na tem področju izjemno slaba," pripoveduje detektiv.
Čeprav njihova naloga v zvezi z delom pod vplivom alkohola temelji na nadzoru upoštevanja 51. člena Zakona o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1), ki prepoveduje delo pod vplivom alkohola, drog ali drugih prepovedanih substanc, nimajo pooblastil za neposredno izvajanje alkotestov. "Prav tako najem zasebnega detektiva ni v naši pristojnosti, saj gre za odločitev delodajalca, zato teh postopkov ne moremo komentirati," na hitro odgovorijo za Žurnal24.si.
Slovenija v samem evropskem vrhu
V letu 2022 je registrirana poraba alkohola pri nas znašala 10 litrov čistega alkohola na prebivalca, starejšega od 15 let. To pomeni, da v povprečju Slovenci na leto spijemo 95 litrov piva, 35 litrov vina in 3,6 litra žganih pijač. Izsledki raziskave CINDI kažejo, da kar 55 % odraslega prebivalstva v starosti od 17-74 let vsaj enkrat letno pije čezmerno.
Svetovna zdravstvena organizacija Slovenijo uvršča med sedem držav na svetu z najmanjšim deležem moških, ki v zadnjem letu niso pili alkohola. Ni skrivnost, da je uživanje alkohola v slovenski družbi visoko na lestvici aktualnih problemov, saj so njegove posledice vidne tako na zdravstvenem kot ekonomskem področju. Nič kaj vzpodbudni podatki porajajo vprašanje, koliko posameznikov, ki trpijo za odvisnostjo od alkohola, vsakodnevno hodi v službo, kjer sebe in tudi druge izpostavlja nevarnosti.
Alkohol na delovnem mestu v 51. členu prepoveduje Zakon o varnosti in zdravju pri delu. Ta določa, da delavec ne sme delati ali biti na delovnem mestu pod vplivom alkohola, drog ali drugih prepovedanih substanc. Zakon delodajalce prav tako obvezuje, da sprejmejo ukrepe, s katerimi preprečijo alkohol na delovnem mestu.
Preizkus alkoholiziranosti.
Čeprav je slovenska zakonodaja na tem področju stroga in alkohol na delovnem mestu izrecno prepoveduje, delodajalci delavce med službenim časom pogosto zalotijo, da so pod vplivom alkohola ali drugih prepovedanih substanc.
dezurni@styria-media.si
Meni članek deluje kot drugi poskus reklame za detektivska podjetja. Prvi je bil tisti z bolniškimi. Verjetno je premalo posla.
ja no nekdo dela v recimo Dani, kjer se proizvaja šnops, pa me zanima kolk se nadiha hlapov po službeni dolžnosti. me zanimaal tud dajo kakšno odšokdnino zaradi poklicen bolezni ciroze jetr? so pa tud druge firme,kjer so kakšni limi… ...prikaži večmi , topila in podobna šara. bi res rad videl kakšna strokovna zaščitna sredstav se uporabljajo a je to čist en dodatek kot tisti v Sparu- dober lajf ?
V enem od fensi šmensi tujih podjetij, ki posluje v Sloveniji, so imeli grozne težave z alkoholizmom - ljudje so bili totalno pijani tudi na delovnem mestu in izvajali grozljiv mobing nad mlajšimi kolegi. Vodstvo je za alkoholizem vedelo, ampak… ...prikaži več ni ukrepalo. Odšlo je ogromno kvalitetnih mladih, slovenska podružnica pa je samo še senca same sebe.