"Predlagamo državni organ, spremenjeni urad za preprečevanje pranja denarja, ki bo okrepljen z davkarijo, carino in policijo," je izhodišča za zakon o razlastitvi, ki ga bo koalicijski Zares jutri predal finančnemu ministru, povzel Branko Lobnikar, bivši državni sekretar na ministrstvu za javno upravo. Pravi, da so podobne zakone sprejeli že Belgijci, Italijani in Srbi.
Kritika. Slovenija se vsako leto s kriminalnimi dejanji oškoduje za okoli 200 milijonov evrov. Kriminalci se zaprejo, premoženje pa se ne pobere, pravi Lobnikar in dodaja:
"Zdajšnja zakonodaja v teoriji omogoča razlastitev, a je tako šlampasto napisana, da lahko boljši odvetnik stranki zagotovi, da se ji premoženje ne bo odvzelo."
Lov na skrito premoženje
Po Zaresovem predlogu bi ob sumu kaznivega dejanja tožilec sprožil postopek, ekipa urada pa bi ugotavljala, ali je nekdo prijavil veliko manj premoženja, kot ga dejansko ima.
Ob ugotovljenih utajah bi sodišču predlagali prepoved razpolaganja s tem premoženjem, lastnik pa ga ne bi mogel prodati.
Premoženje bi lahko odvzeli po uspešno dokazanem civilno-pravnem postopku. V njem pa bi pravno logiko obrnili – osumljeni bi moral namreč sam dokazati, kako je pridobil premoženje.
Zakon bi veljal le za kazniva dejanja, kot so organiziran kriminal, pranje denarja, trgovanje z drogami in davčne utaje.
Pezdir: Politično orožje?
"Ali zaupati tako politično sprevrženi pravni državi, kot je naša, da se bodo razlastitve dogajale le v pravih primerih?" se o predlogu sprašuje ekonomist Rado Pezdir.
Ne more niti mimo dvoma o tem, ali bo država sploh znala dokazati, da je premoženje protipravno pridobljeno. "Ali pa bo novi sistem samo še en instrument več za uničevanje političnih nasprotnikov," opozarja.
