Evropski voditelji se bojijo, da se bodo ZDA z Rusijo pogovarjale o končanju vojne, Evropa pa bo iz pogovorov izključena. Ti pomisleki so se pojavili po telefonskem pogovoru med ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in njegovim ruskim kolegom Vladimirjem Putinom.
V Evropi se bojijo, da jih Trump ne želi za pogajalsko mizo, obenem pa od njih pričakuje, da bodo nosili breme izvajanja dogovora o Ukrajini.
Srečanje na visoki ravni, slovenskega premierja ni
Delovnega srečanja se udeležujejo predsedniki vlad Nemčije, Poljske, Italije, Španije, Nizozemske, Danske in Velike Britanije. Na pogovorih bodo tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, predsednik Evropskega sveta Antonio Costa in generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte. Slovenski premier Robert Golob na sestanek ni bil povabljen.
Predsednica države Nataša Pirc Musar je izrazila obžalovanje nad dejstvom, da v pogovorih v Parizu ne bodo sodelovale vse države članice EU.
"Današnje neformalno srečanje nekaterih evropskih voditeljev v Parizu vidimo predvsem kot srečanje vplivnih evropskih članic zveze NATO. O tem sem danes govoril tudi s predsednikom Evropskega sveta Antónijem Costo. Slednji je zagotovil, da nas bo po srečanju v Parizu seznanil z nadaljnjimi koraki, z možnim sklicem izrednega zasedanja Evropskega sveta. Slovenija zagovarja čimprejšnje premirje in začetek pogajanj o trajnem in pravičnem miru," pojasnjujejo v kabinetu premierja Roberta Goloba.
Predsednik slovenske vlade Robert Golob prav tako ni sodeloval na varnostni konferenci v Münchnu, kjer je bilo 51 svetovnih voditeljev, tudi podpredsednik ZDA. Slovenijo je zastopala Tanja Fajon. Premier Golob sodelovanja na varnostni konferenci ni načrtoval, ker naj bi se je letos udeležila predsednica države Pirc Musar, ki pa je pot odpovedala.
Fajon: "Vsi smo v istem čolnu in bomo skupaj odločali o skupni evropski varnosti"
Evropa mora zdaj bolj kot kdajkoli prej nastopati enotno in samozavestno, je danes glede mirovnih pogajanj za Ukrajino poudarila zunanja ministrica Tanja Fajon. Zavzela se je za sodelovanje Ukrajine in Evrope pri mirovnih pogajanjih, saj da lahko vsi drugi načrti in predlogi vodijo v nevarno smer. "Težko si je predstavljati kakršnakoli pogajanja brez Ukrajine," je dejala in dodala, da morata biti vsako premirje ali dogovor sprejemljiva za Ukrajino.
Strinja se, da je prišel čas za akcijo, saj si ljudje zaslužijo poenoteno stališče Evropske unije in to čim prej na izrednem ali rednem vrhu EU. Trenutno je na mizi več stvari, o katerih se je treba pogovarjati skupaj. Ostaja namreč veliko odprtih vprašanj, med drugim tudi znotraj zveze Nato glede vprašalnika, ki ga je državam poslal Washington, je dodala.
Pojasnila je, da vprašalnik preučujejo in se usklajujejo z ostalimi zaveznicami. "Sodelovanje Nata je res pomembno," je poudarila. Obstaja namreč nekaj nejasnosti, pri določenih zadevah pa bodo nujni pogovori tudi znotraj vlade, je pojasnila.
Washington v vprašalniku evropske zaveznice med drugim sprašuje o pripravljenosti prispevati k varnostnim jamstvom za Ukrajino, tudi z napotitvijo vojakov za vzdrževanje miru.
O miru v Ukrajini ameriški in ruski uradniki
Ameriški in ruski uradniki naj bi mirovne pogovore o vojni v Ukrajini začeli v torek v Savdski Arabiji, je danes ob sklicevanju na ruske in ameriške medije poročal BBC. Na pogovorih Ukrajina najverjetneje ne bo sodelovala.
"V zadnjih dneh smo priča številnim predlogom, ki zadevajo doseganje trajnega miru v Evropi. Slovenija je Ukrajini od prvega dne ruske agresije pomagala srčno in odločno, na kar smo upravičeno ponosni. Zato nam ni in ne more biti vseeno kako bo doseženo premirje. Ukrajina ni le kandidatka za članstvo v EU, ampak skozi Svet NATO-Ukrajina tudi najbolj tesna partnerica zavezništva. Zato od ameriških zaveznikov pričakujemo, da bo rešitev sprejemljiva tudi za ukrajinski narod. Z nami deli iste vrednote in isto željo po svobodi. Zdaj, ko smo miru bližje kot prej je toliko bolj pomembno, da stališča poenotimo tako, da bo v Ukrajini in Evropi dosežen trajen in pravičen mir," pravi Golob.
Volk: Na tem sestanku ne odločajo, to so le priprave
"Razmere resne, ne pa dramatične in nepričakovane," pa pravi državni sekretar za mednarodne zadeve ter nacionalno in mednarodno varnost Vojko Volk. "Današnji sestanek v Parizu je pripravljalni sestanek za bodisi izredni vrh bodisi redni vrh Evropskega sveta. Ta skupina, ki se danes sestaja, ne odloča o ničemer. Edina ustanova, ki odloča, je Evropski svet," poudarja Volk. Meni, da se je na kup idej in zamisli glede doseganja miru v Ukrajini, treba odzvati mirno in zadržano, predvsem pa je nujna poenotenost EU. Pobude iz ZDA niso ravno harmonične, pravi Volk. "Odzivov je veliko, usklajenosti nekoliko manj. Zdaj je čas, da se preide od velikega števila idej k usklajevanju in usklajenosti," pravi Volk.
Golob dobil zagotovila Coste
Premier Golob se je danes po telefonu pogovarjal s predsednikom Evropskega sveta Antoniom Costo in ga pozval k poenotenju stališč EU glede miru v Ukrajini. Costa je Golobu zagotovil, da bo po današnjem sestanku v Parizu ocenil razmere in potem sklical izredni vrh Evropskega sveta, če bo ocenil, da je to potrebno.
Stališče predsednika vlade je, da mora EU poslati sporočilo o svoji akcijski enotnosti in na podlagi svojih temeljnih načel o pomoči Ukrajini pred rusko agresijo.
Napotitev vojakov držav EU v Ukrajino
Evropske države se medtem že pogovarjajo o napotitvi svojih vojakov v Ukrajino. Iz Evrope prihajajo različna stališča. Poljska vojakov ne namerava poslati, Švedska tega ne izključuje, Nemčija in Norveška pa menita, da je o tem še prezgodaj govoriti. V Ukrajino bo v primeru konca vojne kot mirovne sile poslala tudi Velika Britanija.
Po besedah Volka v Sloveniji ocenjujejo, da so odločitve o napotitvi vojakov preuranjene. "Razprava o napotitvi vojakov v Ukrajino je ta hip lahko samo načelna in je vsekakor prezgodnja, dokler ni jasno s kom in kako bo izpogajan mir. Brez Ukrajine vsekakor ne bo šlo. Mir, ki bi bil vsiljen, pa ne more biti ne trajen ne pravičen," pravi Volk. Možnost, da ZDA sami izpogajata mir s Putinom in se EU samo prepusti napotitev vojske in s tem izvajanje tistega, kar ustreza Putinu, po oceni Volka ni realna. "Ob odsotnosti ameriških sil na tleh ni jasno, kakšne bi bile varnostne garancije za evropske sile v primeru ruskega napada nanje," pravi Volk. Tukaj je tudi vprašanje, kaj v tem primeru pomeni pravno dejstvo, da Ukrajina zaseda del zemlja Rusije pri Kursku.
Jasno, mi smo 51. zvezna kolonija USA in leglo rusofiilov I srvovinov?
Jaz imam tudi kabinet, za staro ropotijo.
vabljeni so samo tisti ki dajejo več kot 2 %, ostali bodo vabljeni da grejo na fronto. bedaki. kaj neki bi sploh še hodili v EU in nato. p.s. za vse tistemlečno zobe kapitaliste, dejte povedat, kako se je odkrilo… ...prikaži večo da je v černobilu frka ? aja, pa nato je že bil takrat.