Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je pri primeru nakupa sodne stavbe na Litijski cesti v Ljubljani zaznala več korupcijskih tveganj, zato je Vladi Republike Slovenije, Ministrstvu za pravosodje (MP) in Ministrstvu za finance (MF) izdala priporočila za ustreznejše upravljanje teh tveganj in preprečevanje nastanka podobnih primerov v prihodnje.
Zaznala je tudi sum storitve kaznivih dejanj, katerih storilec se preganja po uradni dolžnosti, ki pa jih že obravnavajo drugi za to pristojni organi. Kršitev iz lastnih pristojnosti, to je kršitev Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK), ni potrdila, zato je postopek zaključila.
Komisija je postopek začela na podlagi prijave iz januarja 2024, ki je vsebovala očitke o domnevnih nepravilnostih MP pri nakupu stavbe na Litijski cesti 51 v Ljubljani za namene ureditve prostorov za sodišča ter očitke o vpletenosti politične stranke Socialni demokrati (SD) v ta nakup, zlasti tedanjega glavnega tajnika SD. Na podlagi pregleda obsežne dokumentacije MP in Državnega odvetništva Republike Slovenije ter javno dostopnih podatkov je Komisija ugotovila, da je bil postopek nakupa omenjene stavbe izveden netransparentno in premalo skrbno (negospodarno, brez ustrezne strokovne podlage).
Med drugim je ugotovila, da v dokumentaciji manjkajo ključni dokumenti oziroma zabeležke, ki so za tovrstne večje investicije še posebej pomembni, tako z vidika transparentnosti posla kot krepitve integritete odločanja v javnem interesu (npr. ni razvidno, kdo se je odločil, da je izbrana ponudba primerna za nadaljnjo obravnavo oziroma da se v zvezi s to ponudbo nadaljujejo aktivnosti MP, povezane z nakupom stavbe); strokovne službe in vodstvo med seboj niso bili usklajeni in obveščeni; MF ni preveril dejanske racionalnosti in smotrnosti predvidene porabe sredstev, MP pa je postopek nakupa nadaljeval brez zagotovljenih finančnih sredstev; sodišča so o nakupu stavbe, namenjene prav njim, izvedela šele iz medijev in podobno.
Poziv vladi in ministrstvom
Zaradi takšnih in podobnih ravnanj je bil praktično celoten postopek nakupa obremenjen s korupcijskimi tveganji, zato je Komisija ključnim akterjem v tej zadevi izdala priporočila za izboljšanje ravnanja s stvarnim premoženjem, ki jih v celoti skupaj z ugotovitvami objavljamo na spletni strani. Predvsem je Vladi RS priporočila, naj vsa ministrstva pozove k zagotavljanju preglednosti in doslednega evidentiranja dokumentacije ter beleženju prisotnosti vseh vpletenih na sestankih; ustanovitvi delovnih skupin za večje projekte, ki vključujejo uporabnike nepremičnin in Državno odvetništvo; ustreznemu načrtovanju časovnic projektov ter h krepitvi notranjih kontrol.
Pri tem ima pomembno vlogo tudi načrt integritete, ki je ob učinkoviti uporabi lahko glavno varovalo pred nastankom korupcijskih tveganj. Zato Komisija priporoča tudi Vladi RS, da oblikuje in sprejme svoj načrt integritete v skladu z določbami ZIntPK in priporočili Skupine držav proti korupciji pri Svetu Evrope (GRECO), ministrstva pa naj v svojih že obstoječih načrtih integritete opredelijo vsa tveganja in ukrepe v zvezi z nakupom nepremičnin in drugim ravnanjem s stvarnim premoženjem.
Ker po veljavni zakonodaji glavni tajniki oziroma generalni sekretarji političnih strank niso opredeljeni kot uradne osebe, Komisija pa lahko ugotavlja kršitve integritete le za to skupino, je MP dodatno priporočila, da pristopi k spremembi ZIntPK, pri kateri se glavne tajnike oziroma generalne sekretarje političnih strank uvrsti med uradne osebe po ZIntPK. Komisija se zato v konkretnem primeru ni mogla opredeliti do očitkov v povezavi z vlogo takratnega glavnega tajnika SD.
Komisija je zaključila tudi z obravnavo povezane zadeve; junija in decembra 2024 je namreč prejela prijavi, ki sta vsebovali očitke glede nasprotij interesov ter groženj, ponarejanja dokumentacije, oviranja državnih organov, šikaniranja in izsiljevanja na MP v zvezi z izvedbo revizije pravilnosti izvršitve državnega proračuna za leto 2023 v povezavi z nakupom stavbe na Litijski cesti 51. Ugotovila je, da prijavo že obravnava tudi Računsko sodišče, zato mu je ni ponovno odstopala. Zaradi zaznanih sumov iz pristojnosti drugih organov pa je prijavi odstopila Policiji in Inšpektoratu za javni sektor.
Hiter odgovor ministrstva
Andreja Katič
Ministrica za pravosodje Andreja Katič (zgoraj) se je seznanila z ugotovitvami KPK. "Komisija je ugotovila, da je bil postopek izveden netransparentno, premalo skrbno in brez ustreznih strokovnih podlag, kar je že samo po sebi dovolj zaskrbljujoče," so zapisali na ministrstvu.
"Na ministrstvu se zavedamo, da so ugotovitve Komisije zgolj še dodatno potrdile, da so bile pri tem postopku prisotne resne kršitve, ki so ogrozile tako transparentnost kot gospodarno ravnanje s sredstvi. Vse te ugotovitve nedvomno kažejo na potrebo po izboljšavah v prihodnjem ravnanju z državnim premoženjem in zagotavljanju večje preglednosti pri tovrstnih postopkih," so dodali v odzivu.
"Glede priporočila KPK, da Ministrstvo za pravosodje pristopi k spremembi ZIntPK, po kateri se glavne tajnike političnih strank uvrsti med uradne osebe po zakonu, je ministrica že na zaslišanju pred pristojnim parlamentarnim odborom napovedala možnost sprememb določil ZIntPK. Spremembe in dopolnitve ZIntPK načrtujemo v letošnjem letu in v tem okviru bomo obravnavali tudi priporočilo KPK," so zagotovili na MP.
"Glede priporočila, da se pristopi k poenotenju metodologije cenitev zapriseženih cenilcev, ministrstvo že izvaja aktivnosti v zvezi s tem. Jeseni je bil izveden prvi skupni sestanek z resornimi ministrstvi in predstavniki Gurs-a, kjer je bilo izpostavljeno, da cenitev nepremičnin, poleg sodnih cenilcev, opravljajo tudi pooblaščeni ocenjevalci vrednosti pri Slovenskem inštitutu za revizijo in da obravnava te problematike sodi v delokrog več ministrstev. Na sestanku so bili dogovorjeni nadaljnji koraki za pripravo enotne metodologije cenitev, zato je ministrstvo v zvezi s tem že sklicalo nadaljevalni sestanek, ki bo potekal v začetku meseca februarja," so tekoče postopke opisali na MP.
"Ob tem še dodajamo, da je ministrstvo lani julija tudi že ustanovilo delovno skupino za upravljanje z nepremičninami v uporabi pravosodnih organov, ki jo sestavljajo tudi predstavniki teh organov. Le-ta bdi nad prostorsko problematiko vseh pravosodnih organov in, med drugim, obravnava spremembe predpisov, vezanih na prostorsko problematiko, predloge smernic in meril za reševanje prostorske problematike, ter obravnava in predlaga strateške usmeritve glede reševanja prostorske problematike pravosodnih organov. Ministrstvo bo v roku KPK obvestil o aktivnostih glede priporočil," so sklenili na MP.
Oho, ''zaznali korupcijsko tveganje''... Ne ga basat. Kako pa to, da je bil denar nakazan, prenakazan, izgubila se je sled..... Pa imamo tako nesposobno tožilstvo, policijo, ostale nadzorne organe ....ali pa je družno postavljena preiskava na temeljih ''komisij'' tako da… ...prikaži več se zabrišejo vsi sledovi... Je pa zelo ''globoka ugotovitev'' teh ljudi, bombastična. Čez nekaj let bo pa vložena ovadba, ko bodo roki pred zastaranjem in pa dokazi zamegljeni....
To stvar že toliko časa kuhajo, da ni hudič, da bodo končno kaj skuhali..