"Po zadnjih napovedih se je verjetnost sneženja tudi po nižinah za soboto povečala. Lahko zapade do 5 centimetrov južnega snega, v višjih legah nad 600 metrov do 10 centimetrov, zlasti zimsko pa bo na gorskih prelazih na severu Slovenije," so opozorili z Agencije RS za okolje ter poudarili, da ne gre za prvoaprilsko šalo.
Ponoči se bodo namreč padavine razširile nad vso Slovenijo, meja sneženja se bo do jutra večinoma spustila do nižin. Ob morju bo še pihal jugo, ponekod v notranjosti pa bo zapihal severovzhodnik. Jutranje temperature bodo od 0 do 4, na Primorskem do 7 °C.
Ni prvoaprilska šala. Po zadnjih napovedih se je verjetnost sneženja tudi po nižinah za soboto povečala. Lahko zapade do 5 cm južnega snega, v višjih legah nad 600 m do 10 cm, zlasti zimsko pa bo na gorskih prelazih na severu Slovenije.❄️ #sneg #pomlad pic.twitter.com/ZuGNPopDY7
— ARSO vreme (@meteoSI) April 1, 2022
V nedeljo bo pretežno oblačno, napovedujejo na ARSO, v Prekmurju in na Štajerskem bo pihal severni veter, na Primorskem dopoldne šibka burja.
V ponedeljek in torek grozi pozeba
Tudi v ponedeljek bo hladno, a delno jasno. Otoplilo se bo šele po torku, dodajajo. V ponedeljek in torek bo ob jasnem vremenu verjetnost jutranje slane. "Jutranje temperature zraka bodo predvsem v ponedeljek v alpskih dolinah severne Slovenije ter v mraziščih na Notranjskem in Kočevskem padle lahko tudi pod -5 °C," opozarjajo. V osrednji in vzhodni Sloveniji bodo minimalne temperature predvidoma med 0 in -3 °C. Na Obali in nižinskem delu Goriške in Krasa bodo temperature predvidoma ostale nad lediščem.
Ob tem pozeba grozi predvsem zgodnjim vrstam koščičarjev (marelice in breskve). Te so, kot pojasnjujejo na Agenciji RS za okolje, po Sloveniji lahko v različnih razvojnih fazah odpiranja cvetnih brstov, od faze razpiranja brstov, mišjega ušesca, balončka do začetka in polnega cvetenja. "Odvisno od lokacije, sadne vrste in sorte lahko na izpostavljenih legah pride do poškodb zaradi nizkih temperatur zraka oziroma do pozebe," pojasnjujejo in dodajajo, da je manjša nevarnost za pozebo na bolj zaprtih, hladnih legah, ki so pozimi dalj časa v senci.
"Na takih legah je spomladanski fenološki razvoj poznejši, kot na tipičnih sončnih sadjarskih legah na isti nadmorski višini. Kritične temperature zraka za pozebo marelic in breskev se gibljejo med -3°C v začetku odpiranja cvetov in -2.2 °C ob polnem cvetenju. Za zgodnejše razvojne faze cvetnih brstov so nevarne nekoliko nižje temperature. Komaj oplojene plodiče pa lahko poškodujejo že temperature okoli -1 °C."