Že več kot 10 let: Pozna se na našem zdravju, fasadah, zavesah!

"Problematika kurjenja odpadkov v bližnjem romskem naselju se pojavlja že več kot 10 let. Pozna se na našem zdravju, fasadah, zavesah. V zadnjih letih se pojavlja bolj pozno zvečer in ne več toliko podnevi. Zvečer se gost temen dim ne vidi toliko, zato je takrat kurjenja več. Stanovalci zapiramo balkone, ko bi si ob vročih poletnih večerih želeli prezračiti stanovanja. Zrak je zelo zadušljiv in drobni delci ostajajo v ozračju še nekaj tednov, medtem ko večji pa padajo na vrtnine," nam je povedala Vanja Movrin iz Civilne iniciative Sončni dvori, ki je tudi grosupeljska občinska svetnica.

Fotografije, ki so nam jih posredovali predstavniki civilne iniciative, govorijo same zase. V Brezju pri Grosupljem živi 1200 prebivalcev, gostimo tudi sedem enot vrtcev, pojasnjujejo in poudarjajo, da si želijo mirno sobivati z Romi, a se stanje nikakor ne izboljša. "Leta in leta prijavljamo policiji kurjenje in smrad, opozarjamo občino in okoljski inšpektorat. Odzivov in pomoči ni. Župan svojo funkcijo v tako veliki občini opravlja neprofesionalno in ga skoraj ni tukaj. Poleg tega je njegov izgovor, da so Romi zaščiteni, boji se obtožb o kršenju njihovih pravic."

Da ima problematika kurjenja odpadkov v romskem naselju Smrekec dolgo brado, dokazuje tudi članek, ki smo ga v Žurnalu24 objavili pred več kot 12 leti. Težave, ki so jih takrat opisovali prebivalci soseske Sončni dvori, se do danes praktični niso spremenile.

Grosupeljski gasilci so nam sporočili, da so letos posredovali kar pri 26 požarih znotraj ali v bližnji okolici romskega naselja Smrekec: "Gasilci posredujemo ob vsaki aktivaciji, ne glede na tip intervencije ali lokacijo. Na omenjeni je v sklopu gasilske intervencije vedno prisotna tudi policija."

Prebivalci Sončnih dvorov so kritični do dela policije, češ da se na klice o kurjenju odpadkov sploh ne odziva več, ker jih je vse več. Odzovemo se prav na vsak klic, vsaka naznanitev kršitve se preveri, odgovarjajo s policije. Dodajajo, da so na območjih, kjer zaznavajo večje število kršitev, še bolj aktivni: "Poleg rednega patruljiranja, tudi v civilu in s konjenico, območje poostreno nadzorujemo v sodelovanju z drugimi državnimi službami in medobčinskim redarstvom." Letos so na tem območju izrekli 78 sankcij, v 26 primerih so uvedbo prekrškovnega postopka predlagali okoljski inšpekciji.

A kazni in globe očitno ne zaležejo. "Tudi nekaj tisoč evrov visoke kazni Romi plačujejo z lahkoto in nadaljujejo s svojim ravnanjem," dogajanje zadnjih let opisujejo v civilni iniciativi. Podobno je s sankcijami okoljskega inšpektorata, kjer so konec maja v dopisu zapisali, da jim policija pošlje veliko predlogov za uvedbo postopka in da kršitelje kaznujejo.

Mlačen odziv pristojnih na občini

Pred 12 leti so na vprašanja Žurnala24, kako bodo zaradi vse bolj pereče problematike kurjenja odpadkov ukrepali, z občine Grosuplje odgovorili, da bodo okrepili nadzor: "Menimo, da se bo s povečano prisotnostjo v romskih naseljih, s takojšnim posredovanjem v primeru nepravilnosti ter z ustreznimi nadaljnjimi upravnimi in prekrškovnimi postopki izboljšalo stanje v romskih naseljih, zmanjšalo število kurjenj in posledično povečalo zadovoljstvo občanov."

A je občina, ki jo že ves ta čas vodi nekdanji poslanec SDS Peter Verlič, pri reševanju romskega vprašanja neuspešna, pravzaprav so se razmere poslabšale. Tako vsaj trdijo v civilni iniciativi: "Občina na račun Romov prejema znatna sredstva, a se nam zdi, da še niti evra ni porabila za dejansko izboljševanje romske problematike v občini."

Odziv grosupeljske občine na problematiko kurjenja odpadkov je bil tudi na tokratna vprašanja Žurnala24 precej anemičen. Sporočili so nam le, da so s tem seznanjeni in da ljudi pozivajo k ažurnemu prijavljanju dogodkov.

So pa, dodajajo, v zadnjih petih letih za ureditev komunalne infrastrukture v romskih naseljih namenili 235 tisoč evrov, s čimer pomagajo urejati bivanjske razmere v romskem naselju. Pohvalili so se tudi, da posredno dvigujejo izobrazbeno raven pripadnikov romske skupnosti, kar vodi v zmanjšanje števila nezakonitih dejanj. Pred 17 leti so namreč financirali nabavo bivalne enote, v kateri Center šolskih in obšolskih dejavnosti Ljubljana izvaja programe izobraževanja predšolskih otrok. "V okviru nabave bivalne enote je občina financirala tudi celotno njeno opremo, žal so zaradi uničevanja s strani Romov redno potrebna popravljanja in vzdrževanja." Poleg tega Romom vsako leto pomagajo z enkratnimi socialnimi pomočmi v obliki denarja, plačilom položnic ali nakupom življenjskih potrebščin, subvencioniranimi kosili v šoli, subvencioniranjem šolskih potrebščin ...

Občine so se aktivirale, Grosuplja ni zraven 

Ker se stanje na področju romske problematike poslabšuje, so se v začetku aprila povezali župani enajstih občin jugovzhodne Slovenije in Posavja. V državni zbor so pred dvema tednoma vložili več kot pet tisoč podpisov podpore za spremembe štirih zakonov, s katerimi želijo bolj aktivno pristopiti k reševanju romskih vprašanj. A med temi občinami ni Grosuplja. Na vprašanje, zakaj, so nam le suhoparno odgovorili, pa predloge sprememb zakonodaje na tem področju podpirajo.

Med ukrepi, ki bi jih radi sprejeli župani, so pogojevanje opravljanja vozniškega izpita s končanim sedmim razredom osnovne šole. Prejemanje denarne socialne pomoči in otroškega dodatka pa bi bilo pogojeno z rednim obiskovanjem osnovne šole otrok prejemnikov pomoči.

Zakon pretežno naslavlja romske skupnosti, so pa v času zbiranja podpisov prejeli odzive, da obstajajo tudi druga okolja, kjer otroci ne obiskujejo šole. V obeh primerih se vzorec ponavlja - večinoma šole ne obiskujejo otroci, katerih starši prav tako niso dokončali osnovne šole. Zato ukrepi niso pripravljeni le za eno narodno skupnost, saj bi bilo protiustavno.

david.jug@styria-media.si