Slovenski rokometni velikan Celje Pivovarna Laško je dan po ligaškem porazu z Ribnico sporočil, da so se odločili za predčasno prekinitev sodelovanja z enim izmed najboljših slovenskih trenerjev Brankom Tamšetom.
40-letni strateg je v hramu slovenskega rokometa spisal uspešno zgodbo, katere začetki segajo v leto 2013. Takrat se je na krilih dveh naslovov državnega prvaka z velenjskim Gorenjem podal v Celje, kjer je najprej prevzel vodenje podmladka, nato pa le nekaj mesecev kasneje na mestu glavnega trenerja zamenjal Vladana Matića.
Navkljub vsakoletnemu krpanju igralskega kadra in nezavidljivi finančni sliki je klub vodil do petih zaporednih naslovov državnega (2014-2018) in pokalnega prvaka (2014-2018), temu pa dodal še štiri superpokalne lovorike (2014-2017). S klubom, v katerem je pustil neizbrisen pečat, se razhaja v prijateljskih odnosih.
"Najprej bi rad rekel, da je za mano eno zelo lepo obdobje. Pet let dela v Celju. Moramo se zavedati, da je Celje rokometno mesto, kjer o rokometu vsi vedo vse. V pozitivnem smislu, seveda. Z vsakim dnem je odgovornost maksimalna. Tega sem se zavedal. Nisem se ustrašil. Pet let sem delal na vso moč in se popolnoma predal temu poslu ter celjskemu rokometu. Marsikaj smo dosegli skupaj," je povedal Tamše.
"Izpostaviti bi želel tudi to, da nam je uspelo kar nekajkrat napolniti hram slovenskega rokomet, tj. dvorana Zlatorog. Takšne stvari me še posebej osrečujejo, ko se ozrem nazaj in analiziram to zgodbo."
Branko Tamše
"Štejem si v veliko čast, da nam je uspelo po štirih letih vrniti naslov državnega prvaka, ki smo ga potem serijsko osvajali pet zaporednih sezon. Poleg tega smo sanirali zajeten dolg, kar je potrdilo za vse nas, da smo bili na pravi poti. Za nameček smo ustvarili celo kopico reprezentantov, tako slovenskih kot tujih. Številne neuveljavljene mlade igralce smo postavili na evropski zemljevid. Ti igralci so potem odhajali v bogatejše klube. Na žalost je Celje postalo odskočna deska. Če bi ostali skupaj nekaj sezon, bi bila naša zgodba, kar zadeva evropski nogomet, še lepša," je dodal nekdanji trener Celjanov.
Po petih uspešnih letih je bila zanj usodna tekma z Ribnico, po kateri so si glavni akterji kluba vzeli kratek čas za razmislek. Naslednji dan je zazvonil telefon. "Prišla je tekma z Ribnico. Videli smo, kako in kaj je bilo na tisti tekmi. Z ožjim vodstvom kluba smo se dogovorili, da vse skupaj prespimo. Drugi dan zjutraj je sledil telefonski klic. Po nekajminutnem pogovoru so dejali, da sodelovanja ne bomo nadaljevali. S tem se strinjal. Odpeljal sem se v Celje, kjer smo sklenili dogovor in se korektno dogovorili. Segli smo si v roko in si zaželeli vso srečo v prihodnosti."
Tekma z Ribničani sama po sebi ni bila odločilna, pojasnjuje Tamše, tudi v klubu mu niso grozili, da bo v primeru poraza ostal brez službe. "Kar zadeva slovensko ligo, je vsaka tekma lahko usodna. Ni bilo nobenih groženj ali česa podobnega. Nihče ni rekel, da je ta tekma odločilna. Enostavno se je zgodilo. Šlo je za splet takšnih ali drugačnih okoliščin. Naše poti so se razšle v iskreno prijateljskem duhu. Izredno sem hvaležen za priložnost, ki sem jo dobil v Celju. Marsičesa sem se naučil. Zelo sem hvaležen vsem direktorjem in predsednikom, s katerimi sem imel priložnost sodelovati. Vseh pet let je med nami veljalo načelo 'vsi za enega, eden za vse'. Lahko rečem vse najlepše, čeprav ni bilo vedno lahko. Še posebej težko je bilo, ker smo morali iz leta v leto sestavljati ekipo, proračun je bil vedno manjši. Kljub temu smo imeli vedno pravo vizijo, kar se je ne nazadnje tudi odražalo v prevladi v slovenskem prostoru. Prav tako smo lepo mešali štrene v Evropi proti boljšim in bogatejšim klubom. Upam in verjamem, da bo šla zgodba v Celju v tej smeri naprej in da bodo rezultati še naprej dobri, posledično pa se bodo ustvarjali tudi mladi igralci, kajti to je edini pravi način dela. Vemo, da situacija v Sloveniji ni rožnata. Za vsak evro se je potrebno boriti. V tem pogledu sem tudi sam sodeloval s člani kluba. Nikoli nisem gledal nase, ampak vedno na dobrobit kluba. Vedno sem delal v dobro celjskega in posledično slovenskega rokometa."
"Iskreno bi se zahvalil vsem akterjem, še posebej Florijanom in vsem navijačem, ki so prihajali v Zlatorog in podpirali Celje tako v dobrih kot slabih trenutkih. Resnično se jim zahvaljujem. Verjamem, da bodo še naprej polnili Zlatorog, kot so to počeli doslej."
Branko Tamše
Po zadnji tekmi se z varovanci ni veliko pogovarjal, so se pa slišali kasneje. V naslednjih dneh bi mu telefon skoraj pregorel, klicali so ga tako tuji kot domači strokovnjaki ter bivši igralci. "Absolutno. Po tekmi v Ribnici sicer nismo imeli neposrednega stika, ker sem že prej zapustil dvorano. Nismo se poslovili. Smo se pa slišali kasneje. Tudi s tistimi, ki so odšli že pred leti. Vsi so se mi oglasili. Takšne stvari človeku veliko pomenijo. Javili so se tudi vsi trenerji, tako slovenski kot tuji, in me pohvalili za dobro delo," je povedal.
Padati so začele tudi prve ponudbe. "Ne boste verjeli, ampak še isti dan, ko je šla novica v svet, sem že dobil prve ponudbe, vendar sem ravno na oddihu z družino. Bomo videli, kako in kaj. Ponudba lahko pride danes ali pa nikoli. Nekaj se bo zagotovo našlo. Čas je, da si nekoliko napolnim baterije, stvari popredalčkam in nato grem novim izivom naproti."
Kariero je pripravljen nadaljevati tako doma kot v tujini, prednost daje drugim okoliščinam. "Mene v prvi vrsti zanima vizija kluba. Najpomembneje je, da so stvari jasne, potem pa se odločal na podlagi tega. Videli bomo, ali bo to Slovenija ali tujina," je pojasnil.
Vrnitve v Celje ne izključuje. "Razšli smo se kot prijatelji. Do kluba nimam nobenih zamer. Mislim, da jih tudi klub nima do mene. Poklicalo me je tudi veliko članov upravnega odbora. Skupaj premlevamo to obdobje, s katerim smo zadovoljni. Nikoli ne reci nikoli. Če se bo v prihodnosti ponudila priložnost in bo želja obojestranska, bomo zagotovo začeli novo zanimivo zgodbo," je prepričan Tamše.
