Košarkarska zveza Slovenije (KZS) je najavila kandidaturo za organizacijo evropskega prvenstva leta 2013. Stroški same organizacije naj bi bili med 12,5 in 13 milijoni evrov.
Iztok Rems, generalni sekretar KZS, je drugi dan 6. mednarodne konference o športnem marketingu SPORTO v Portorožu povedal, da bi sama organizacija stala med 12,5 in 13 milijoni evrov. KZS bo morala, če bo uspešna pri kandidaturi, tri milijone evrov plačati Mednarodni košarkarski zvezi (FIBA), to kotizacijo pa naj bi po Remsovih besedah pokrila država. Rems je dejal, da trenutno o kandidaturi razmišljajo le Italijani, v naši državi pa bi tekmovanja potekala v Mariboru, Celju, Kopru in Ljubljani.
Za finale je potrebna dvorana za najmanj 12 tisoč gledalcev.
Iztok Rems
"Ideja za organizacijo EP je padla leta 2005, ko se je slovenska košarkarska reprezentanca v Beogradu prvič doslej uvrstila v naslednji krog tekmovanja, v četrtfinale, ter si prvič priborila tudi nastop na SP. Tedaj smo že videli, da imamo konkurenčno reprezentanco za vrh, drugi vidik pa je bil razvojni, saj si želimo, da bi v košarko pritegnili še več mladih. Razpis za EP še ni bil objavljen, zato smo načrte naredili na obstoječih predpisih. Pomembni pogoji so tudi dvorane z ustrezno kapaciteto; za finale je potrebna dvorana za najmanj 12 tisoč gledalcev. V Sloveniji nimamo niti ene košarkarske dvorane, ki bi zadostila predpisom FIBA za igranje reprezentančnih tekem. Dvorani v Celju in ledena dvorana Hale Tivoli ustrezata po številu gledalcev, mariborski Tabor in Bonifika v Kopru pa imata dovolj prostora, če bi ju prilagodili. Finale bi bilo mogoče v dvorani Stožicah, ki jo nameravajo graditi v Ljubljani," je pojasnil Rems. V stroške izvedbe, med 12,5 in 13 milijoni evrov, niso všteti stroški za infrastrukturo.
Walter Jeklin, nekdanji slovenski reprezentant, je zdaj predsednik košarkarskega kluba Polonia 2011 Varšava. Med letošnjim EP na Poljskem je dejavno pomagal slovenski reprezentanci, podrobno pa pozna tudi poljsko košarko. "Ta trenutek je še težko reči, kje so bile slabosti in dobre plati pri organizaciji letošnjega EP. Konec leta bo pripravljeno poročilo in finančna bilanca EP. Takrat bo vse bolj jasno. Ker so lokalne skupnosti in država pokrile 80 odstotkov proračuna, so po prvih podatkih organizatorji ustvarili dobiček," je pojasnil Jeklin in dodal, da bi bili Slovenci veliko boljši organizatorji od Poljakov: "Tam je bilo, denimo, premalo denarja in aktivnosti vloženih v promocijo pred samim EP."
