Enaintridesetletni Riccardo Meggiorini se je izkazal zunaj zelenice in postal zgodba dneva v Veroni. Napadalca Chieva so namreč ob pol treh zjutraj zbudili kriki dekleta, ki jo je na ulici ogrožal nasilnež. Meggiorini je z okna opazil dogajanje, dejal svojemu dekletu naj pokliče policijo in odšel iz stanovanja. Soigralec slovenskih reprezentantov Valterja Birse in Boštjana Cesarja je nasilneža podrl na tla in ga zadrževal do prihoda policije.
Meggiorini si je za svoje dejanje prislužil pohvale predvsem na socialnih omrežjih, ker se je odločil pomagati in to kljub temu, da živi "v tem egostičnem in plehkem svetu".
"Moram priznati, da ob treh zjutraj še nikoli nisem sprintal na 200 metrov. Nisem imel niti časa za ogrevanje," se je v pogovoru za La Gazzetta dello Sport najprej pošalil Maggiorini. "Spal sem v četrtem nadstropju, ko sem zaslišal krike. Tu je včasih kar glasno, ko ljudje spijejo nekoliko preveč, a tokrat je zvenelo drugače. Izgledalo je, da je dekle v težavah. Vpila je 'pusti me pri miru, odidi'! A to ni pomagalo, moški ji je sledil. Na sebe sem vrgel majico in dejal dekletu Silvii naj pokliče policijo. Ko sem tekel proti njima, sem videl, da ima ženska strgano majico, napadalec pa jo je porinil v parkirani avto. Zaletel sem se v njega, vsi skupaj smo končali na tleh," se dogodka spominja Maggiorini.
"Še nikoli nisem nikogar udaril, tudi kot otrok ne. Niti ne vem, kako bi lahko pravilno udaril nekoga. Vedel sem, da je policija na poti, zato sem ga pritisnil ob tla in mu preprečeval pobeg. Policisti me niso prepoznali, zapisali so si moje podatke in izjavo," je še dejal nogometaš in dodal: "Sploh se ne počutim kot junak, preprosto sem naredil tisto, kar bi storil vsak od nas. Ne prenesem nasilja nad ženskami, preprosto sem moral ukrepati."
"Kasneje me je z balkona pohvalil starejši par, to je bilo lepo. Na koncu sem vseeno zaspal in zjutraj povsem normalno opravil trening. Seveda sem o tem spregovoril tudi s soigralci, a vse skupaj je bilo takrat že za mano," je zaključil nogometaš.