Slovenski kolesarski zvezdnik Primož Roglič je pokazal neverjetno notranjo moč, potem ko je na kronometru 13. etape letošnje Dirke po Španiji uspel slaviti še četrto etapno zmago, obenem pa je dokazal, da je so morebitne nočne more po usodnem kronometru na Dirki po Franciji že stvar preteklosti.
Roglič, ki sicer velja za enega najboljših kronometristov zadnjega desetletja, že nekaj časa namreč ni odvozil resnično dominantnega kronometra, po katerih je slovel v lanski sezoni, potem ko je dobil kar dva na Giru, enega na Vuelti ter enega na Dirki po Romandiji.
Letos ga je na že na državnem prvenstvu uspel premagati Tadej Pogačar, ki je bil Rogličev krvnik tudi na usodnem kronometru letošnje Dirke po Franciji, ko je Primož kljub do takrat suverenim predstavam izgubil rumeno majico vodilnega kolesarja.
Roglič je tako zagotovo bil vsaj malce negotov pred torkovim kronometrom, katerega so sestavljali 32-kilometerski ravninski del, menjava kolesa ter zaključni zelo strm 1,8 kilometrov dolg vzpon do cilja.
Za razliko od tistega usodnega kronometra izpred šestih tednov pa tokrat Roglič ni začel kronometra v majici vodilnega kolesarja, katero je še vedno nosil nevarni Ekvadorec Richard Carapaz, in oči sveta so bile uprte prav v njun medsebojni obračun ter razliko, ki bi si jo Roglič moral privoziti na koncu dneva. Toda stvari se vsaj na videz niso začele najbolje...
Roglič je etapo začel nekoliko previdneje, saj ni že od samega starta kolesaril na polno, temveč je varčeval moči za zaključni vzpon. Ura je tako kazala neverjetno sliko. Carapaz je izgubljal preprosto premalo časa, medtem ko se je kot nova nevarnost pokazal kolesar na tretjem mestu skupnega seštevka, Hugh Carthy, ki je celo začel topiti Rogličevo prednost.
Po prvem merjenju je angleški kolesar celo imel dve sekundi prednosti pred na papirju najboljšim kronometristom izmed glavnih favoritov, do zadnjega merjenja vmesnega časa pa je Carthy izgubil tri sekunde ter je tako zaostajal vsega sekundo za Rogličem.
Nato pa sta prišla na vrsto menjava kolesa ter odločilni poslednji vzpon do cilja. Roglič je za razliko od kronometra na Touru tokrat brezhibno opravil z menjavo kolesa ter se naravnost zapodil v brutalno strm vzpon Mirador de Ézaro, ki je ponekod dosegel naklon tudi 30 %.
Mož, ki je dokončno počil na podobni progi v francoskih Jurskih Alpah ni nameraval ponoviti iste napake. Na 1,8 kilometra dolgem vzponu s povprečnim naklonom 14,5 % je pometel s konkurenco, se dokopal do etapne zmage ter lepega vodstva v skupnem seštevku.
Kolesarski analisti so celo uspeli izračunati, da je Roglič po 40 minutah drvenja po ravninskem delu trase v izjemno neprijetni kronometerski drži, uspel zaključni vzpon prekolesariti v vsega 7 minutah in 20 sekundah, tekom vzpona pa naj bi po njihovih izračunih pedala obračal z neverjetno močjo.
Povprečno naj bi namreč dosegal kar 7,1 watta na kilogram, kar so oklicali za: "pošastno". Za primerjavo, ko je Primož lani zmagal na kronometru na Vuelti, je povprečno dosegal moč 5,4 w/kg.
⏱️ Primoz Roglic was the fastest rider up Mirador de Ezaro (1,8 km@14,5%) today. He climbed it in 7 min 20 sec, including a ~8 sec bike change. That would be ~7,1 w/kg after 40 minutes full-gas in aero position, beast! #LaVuelta pic.twitter.com/Os7Kl62hys
— Mihai Simion (@faustocoppi60) November 3, 2020
Carapaz je sicer odvozil kronometer svojega življenja, po ravnem delu je bil skorajda konkurenčen Rogliču, a je po Primoževem izjemnem vzponu vseeno zaostal za 49 sekund, tako da v skupnem seštevku zaostaja za kolesarjem iz Kisovca za 39 sekund. Carthy, ki je kar nekoliko nepričakovano postal eden glavnih konkurentov za skupno zmago, pa je na koncu kronometer odpeljal 25 sekund počasneje od Rogliča in zdaj zaostaja na tretjem mestu za 47 sekund.
Pred kolesarji je še nekaj napornih etap, skupni zmagovalec pa bo znan po sobotni gorski etapi, ko se bodo kolesarji v zaključku udarili na vzponu na La Covatillo.
