V začetku prihodnjega leta se obetajo koraki za ustanovitev nacionalnega središča za preprečevanje prirejanja športnih tekmovanj in integritete v športu pri nas. Po ocenah strokovnjakov, tujih in domačih, se na ilegalni trgih iger na srečo letno obrne prek 500 milijard evrov, Slovenija pa ni izjema pri tovrstnih pojavih.
Aktivnosti potekajo na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ), ki je pred časom že opravilo prve pogovore z vsemi, ki jih ta tematika zadeva. V pripravi je tudi zakon o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika Slovenije, kar je tudi pomemben temelj, saj brez natančno predpisanih zakonskih postopkov in kazenskih določb tovrstnega kriminala včasih niti ni mogoče učinkovito preganjati.
"Slovenija je na prvi pogled oaza miru, imamo monopolnega ponudnika, Športno loterijo. A se že doslej tem nepravilnostim nismo izognili, lahko pa postanemo tarča veliko večje dejavnosti na tem področju, kot doslej," opozarja Mitja Blaganje, generalni sekretar MIZŠ. Slovenija s tem želi prevzeti bolj aktivno vlogo pri zajezitvi tega pojava.
Blaganje je tako že na začetku prejšnjega tedna na dnevih Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS) v Portorožu izrazil trdno zavezanost ministrstva, da se čim prej naredijo ustrezni koraki v smer oblikovanja telesa za boj proti prirejanju športnih tekmovanj, že v začetku naslednjega leta.
"Po novem letu bo ustanovljen projektni svet, tako z vladnega sektorja, policije in tožilstva. Vključiti bomo čim več športnih zvez, tako ekipnih kot posamičnih, saj je tudi v tenisu to zelo pogost pojav. Najprej bomo ugotoviti, kje smo in kam moramo iti, ter se dogovorili o tem, kaj bo zakonsko opredeljeno in kako se bo vse skupaj izvajalo v praksi. Seveda pa bodo v pripravi sodelovale tudi športne organizacije, pri nas ima največ tovrstnih izkušenj Nogometna zveze Slovenije (NZS)," je pojasnil Blaganje.
V svetu športa velja pravilo, da sodelujoči na posameznem dogodku, športniki in druge uradne osebe, ne smejo sodelovati v stavah. V zadnji raziskavi nevladne organizacije Transparency International Slovenija je, kot je povedal njen generalni sekretar Vid Tomič, 105 nogometnih igralcev in sodnikov prve lige zatrdilo, da je majhna verjetnost, da bi bili kdaj vpleteni prepovedane stave, a jih kljub temu slaba petina stavi na zakonitih stavah, sicer ne na tekme, v katerih so sami vpleteni.
"Nekateri stavijo tudi zato, ker to vidijo kot edini izhod za preživetje v določenem položaju. Finančne težave klubov ali zvez lahko povzročijo kašne nepoštene rešitve. Denimo, da se dogovorijo za neodločen izid v prvem polčasu v dogovoru z ilegalnimi stavnicami v tujini, drugi polčas pa nato poteka nemoteno in navzven ni videti, da je karkoli izven pravil," je pri tem pojasnil Blaganje.
"Osebne stiske športnika, ko konec meseca ta ne more plačati položnic, so tudi element tveganja. Poleg tega včasih športniki, imamo primere tudi na Balkanu, še mladoletni podpišejo pogodbo s spornimi menedžerji, ta dogovor pa je v bistvu sužnjelastniški. Športnika imajo poslej kriminalci na dlani in ga lahko izsiljujejo, pogosto so zato tarče tudi njihove družine."
Odkrivanje ilegalnih stav je težko, marsičesa ta čas sploh ni mogoče sodno preganjati. "Če pri nas igrata dva kluba medobčinske lige, se ta tekma lahko pojavi na stavnicah. In če dam hipotetičen primer. V slačilnico nekdo pride in ponudi, da se stavi 500 evrov na izid 5:0. Del ali vsi sodelujoči bi se o tem potem tudi dejansko dogovorili. Potem policija stopi v ta prostor, pa ne more nič, ker to nista poklicna kluba," je med drugim navedel generalni sekretar NZS Martin Koželj.
Prav zato je treba to umestiti tudi v kazenski zakonik, sprejeti je treba ustrezno zakonodajo, da bo to mogoče preiskovati in kaznovati, kot je bilo to že v primeru dopinga, je izpostavil Zoran Verovnik, ki je na MIZŠ zadolžen za to področje in je vpet tudi v mednarodne organizacije.
Mednarodna konvencija, ki ureja uporabo prepovedanih poživil, je bila zelo hitro sprejeta in je potem tudi prav tako dokaj hitro zaživela v praksi v mednarodnem merilu. Povsem drugače je s konvencijo za preprečevanje prirejanja športnih tekmovanj.
Leta 2010 je konferenca pristojnih ministrov Sveta Evrope sprejela smernice za boj proti tovrstnem kriminalu, leta 2012 v Beograd pa je bila sprejeta resolucija za sprejetje konvencije. "Že tega leta so se pojavile prve težave. Za tovrstna dejanja velja zakonodaja lokacije, kjer potekajo stave, temu pa je Malta, ki jo po mojem mnenju podpirajo močni stavniški lobiji, nasprotovala. In vse se je marsikje povsem ustavilo," pravi Verovnik.
Mednarodna konvencija je bila nato sicer sprejeta 18. septembra 2014 v Švici, jo se je tedaj se je končeval mandat tedanje slovenske vlade in Slovenija je leta 2016 na Dunaju konvencijo vendarle podpisala, septembra letos pa je stopila v veljavo.
Pri nas je OKS že vzpostavil sistem anonimnih prijav Žvižgavka, ki jo je v svoje delo povzela tudi NZS. Pri tem je zelo pomembna zaščita prijaviteljev, ki so deležni pritiskov, odpovedujejo jim delavna razmerja, mnogim kriminalne združbe grozijo s fizičnimi posledicami in tudi smrtjo.
Evropska unija pred nekaj tedni sprejela obvezo za članice, da sprejmejo najmanj minimalne ravni zaščite za prijavitelje kaznivih dejanj, pri tem gre za splošne določbe, ki pa jih je moč uporabiti tudi v športu.
"Zaradi zelo ohlapne zakonodajo lahko kriminalne združbe še vedno poslujejo skrite v črnem, spodnjem delu interneta, ki je nenadzorovan in povsem pod njihovo kontrolo, v davčnih oazah pa obračajo milijarde. Vse to glasno kliče k ukrepanju," je še ocenil Verovnik.
