Vas je Mazejeva bolj prepričala kot Žolnirjeva?

Pa tudi po težavah, saj se je med drugim zapletalo pri prirediteljih košarkarskega EP, univerzijade pa ne bo.

Novo zlato na OI

Težko bi bilo izbrati samo en trenutek v športno zelo bogatem letu 2012, ki bi najbolj izstopal. Po žlahtnosti kolajn je seveda na prvem mestu Urška Žolnir in njeno slavje na OI v Londonu; prestavila je nekaj mejnikov, med drugim postala prva Slovenka z zlato kolajno na igrah in z njo kronala bogato kariero, ki pa je še ni konec.

Zato pa se je jeseni od aktivnega športa poslovil še en velikan slovenskega športa, ki je tesno povezan z dvema desetletjema slovenske samostojnosti. Iztok Čop je vesla odložil v kot na najlepši način, na vrhuncu, potem ko je v Londonu z bronom v navezi z Luko Špikom še zadnjič v karieri stopil na zmagovalne stopničke in v bogato zbirko odličij dodal še en bron z olimpijskim leskom.

Srebrna vrnitev Kozmusa

Tisti, ki imajo radi kategorijo uspešne vrnitve v šport, so bili navdušeni nad Primožem Kozmusom. Zlati olimpijec iz Pekinga je že končal kariero, pa se odločil, da bo poskusil še enkrat. Marsikdo je ob tem dvignil obrv in se vprašal, kako uspešen bo. Dvomljivce je Kozmus utišal na lanskem svetovnem prvenstvu v Daeguju, nato pa nadaljeval na letošnji najpomembnejši tekmi sezone, na olimpijskih igrah, kjer je bil od njega boljši le en tekmec, in Brežičan si je okrog vratu nadel še eno olimpijsko medaljo. Z medaljo pa se je z iger vrnil tudi veteran Rajmond Debevec, ki je rekorder po številu nastopov na tekmah s petimi krogi. London je bila že njegova osma postaja, domov je prinesel tretjo medaljo.

Tina Maze v boju za veliki kristalni globus

Leto je zaznamovala tudi Tina Maze. Najboljša slovenska smučarka je blestela v sezoni 2011/12 in bila dolgo v igri za skupno zmago v svetovnem pokalu. Nazadnje ji je le malo zmanjkalo, premoč je morala priznati veliki tekmici Lindsey Vonn, vendar je formo iz prejšnje sezone obdržala tudi v novi. Ob koncu leta 2012 je z dvema zmagama že napovedala, da tokrat misli povsem zares, ko gre za veliki kristalni globus.

Tudi drugi zimski športniki so bili v iztekajočem se letu uspešni: od smučarja prostega sloga Filipa Flisarja, ki je s prepoznavnimi brki skočil na sceno in osvojil tudi kristalni globus, do biatlonca Jakova Faka z naslovom svetovnega prvaka, srebro je dodala še mešana štafeta, pa do skakalca Roberta Kranjca z zmago na SP v poletih, s sotekmovalci v ekipi je bil še bronast, odličen pa je bil tudi z zmago v domači Planici.

Prav s slednjo je povezana še ena zgodba, tokrat športno-politična. Zgodba o nekdanjem ponosu pod Poncami, ki se je že pred več kot desetletjem podrl, se je nato kot grdi raček vlekla in vlekla ... do letos, ko so (končno) vsi vpleteni znali stopiti skupaj in pozabiti na spore, zdaj pa se s prenovljenimi objekti že kažejo obrisi nordijskega centra, s katerim bodo imeli skakalci in tekači precej lažjo pot do uspehov.

Posredno pa je Planica "kriva" za še eno odmevno dogajanje. Spomladanski spor v Smučarski zvezi Slovenije, ko sta imela dogajanje na kongresu Fisa in neuspešna kandidatura za nordijsko SP v Koreji že komaj verjetne zaplete, se je končal z odstopom predsednika SZS Tomaža Lovšeta. Jeseni ga je nasledil nekdanji skakalni as Primož Ulaga in napovedal, da bo v hiši naredil red in beli šport vrnil na pota stare slave.

Kopitar v Slovenijo prinesel "Staneta"

Še pred nekaj leti bi bila besedna zveza Slovenec in Stanleyjev pokal znanstvena fantastika, leta 2012 pa je postala pravljica s srečnim koncem. Anže Kopitar in njegovi Kralji iz Los Angelesa so namreč šli do konca in – po številnih razburljivih tekmah ter za navijače v domovini neprespanih nočeh – dvignili enega od najbolj zaželenih pokalov na svetu. Slavni Stane, kot veliko srebrno posodo nekdanjega kanadskega guvernerja ljubkovalno imenujejo, pa je za en dan prišel tudi v Slovenijo in Kopitar ga je na domači Hrušici predstavil navijačem.

S hokejem sta letos povezani še dve zgodbi, ena je lepa, druga pa precej manj. Dobra je tista o svetovnem prvenstvu v Ljubljani, ko so dvorano Stožice za en teden spremenili v ledeno areno in v njej je Slovenija brez poraza (in tudi brez prvega zvezdnika Kopitarja, ki je imel pač takrat polne roke dela v NHL) osvojila prvo mesto ter se vrnila med elito svetovnega hokeja. Slaba pa je jeseniška; leta in leta čudnih dogajanj v klubu iz dvorane Podmežakla, velikanski dolgovi, nejasnosti, kdo je sploh za kaj odgovoren, in ob predsedniku, ki vsake toliko odstopi in se vrne na položaj, je šel jeseniški hokej skorajda po gobe. Zdaj ga rešujejo nekdanji igralci, ki so odločeni, da bodo z novim klubom preprečili popoln zaton športa, ki v tem koncu Slovenije pomeni več kot samo šport.