Pot do srebra na 20-kilometrski preizkušnji ni bila lahka. Za medaljo, prvo olimpijsko v karieri za Slovenijo, je moral Jakov Fak odlično teči in zadeti vseh 20 tarč. "Mislim, da bo jutri še posebej emotivno, ko dobim medaljo okrog vratu. Zelo sem vesel, ne samo zase, za celotno ekipo, ki je delala z mano. Hvala vsem," je po nastopu dejal sveži olimpijski podprvak.
Izdal je recept za to, kako je prišel do medalje. "Če sem povsem iskren, sem danes spal, ponavadi spim samo ponoči, danes pa tudi čez dan, bil sem sproščen, vedel sem, kaj moram narediti. Bilo je težko, še posebej po zasledovalni tekmi, ki je bila ena najslabših v mojem življenju. Da se po tem pobereš, moraš imeti razčiščene stvari v glavi. To je bilo povsem v nasprotju s stvarmi s prejšnjih tekem in to je bilo to."
Vsi na Faka, Fak za vse. pic.twitter.com/l4h8Hnrhn1
— Martin Pavcnik (@MartinPavcnik) February 15, 2018
"Johannes je bil na progi izjemno hiter in je zasluženo zmagal. Skušal sem narediti vse, da bi v smučini zmanjšal razliko, a ni šlo. Bilo je bolje kot v Sočiju, takrat mi tudi zdravje ni dopuščalo. Tako kot vedno pravim: če sem zdrav, ni nobene bojazni, da ne bi naredil rezultata, ni pa vse odvisno od tebe, ampak tudi od drugih. Imeli smo tudi izjemne smuči, tako kot ponavadi, hvala tudi vsem tistim, ki se jih ne vidi."
Z današnjo medaljo so se mu, pravi dobitnik medalje iz Vancouvra 2010 (takrat še za hrvaško reprezentanco), uresničile sanje. "Na zadnjih igrah v Sočiju sem bil bolan, boril sem se do zadnjega, a sem ostal brez medalje, zgrešil sem jo za eno mesto. Zadnji dve sezoni pa sem trdo delal, se vračam, bil sem bolan, lani sem startal samo dvakrat. Pa še takrat bi bilo bolje, če ne bi. Imel sem res veliko težav in da sem se vrnil v tej sezoni, je zame že prva zmaga. Sredi sezone se ni zdelo, da bo tako dobro,, zato je to še toliko večje zadovoljstvo. Da sem zdaj tukaj in imam medaljo."
"To je tudi dokaz, da sem se dobro vrnil. Vse skupaj se je tako lepo 'poklopilo'. Lani sem bil res zelo bolan, ko sem se popravil, sem dva tedna tekmoval, pa spet zbolel. Ustrašil sem se, da moje telo ne bo zdržalo," se je spomnil temnih mesecev svoje kariere, ko ni vedel, ali se bo še vrnil na tako visoko raven.
Iskrene Čestitke @jakov_fak!!!! 🇸🇮🇸🇮 #Olimpijskiponos
— Anze Kopitar (@AnzeKopitar) February 15, 2018
Bravo @jakov_fak !!! Iskene čestitke!! Naj razpredajo ZDAJ 😁 #respect
— Jure Kosir (@JureKosir) February 15, 2018
V njegov prid so šle tudi vremenske razmere. Če so se biatlonci in gledalci na biatlonskem stadionu v prejšnjih dneh pritoževali nad sibirskim mrazom in orkanskim vetrom, je bilo danes povsem znosno. "Hja, če sem jaz nastopil s tankimi rokavicami, potem je bilo toplo," je o tej temi dejal dobro razpoloženi Fak po prvih opravljenih obveznostih v Pyeongchangu, ko se je lahko posvetil tudi slovenski sedmi sili.
Njegova komedija na zasledovanju tudi ni pustila nobenih posledic. Mirno je priznal, da če počneš neumnosti, si pač tudi zaslužiš zbadanje, seveda le, dokler stvar ostane v mejah prijateljskega. "To je normalno, to je del športa. Če delaš neumnosti, si zaslužiš norčevanje. A v ekipi, ostalega ne prenesem. Glejte, nisem zamerljiv človek, to gre vse na moj račun," je o posledicah zadnje dirke dejal Fak in priznal, da je slišal tudi zbadljivko, da je dobro, ker v današnji preizkušnji ni kazenskega kroga ...
"Posebnega razmisleka ni bilo. Dobiš informacije, kaj moraš narediti, da dobiš medaljo. Ni enostavno, a to delamo od otroštva. A danes je bilo vse na moji strani. Zadnji strel sem počakal, ker so mi prišle solze v oči, malo težav imam s tem, ampak mislim, da sem dobro oddelal," je o poteku zadnjega strelskega postanka dejal Fak in se na pripombo, da je šlo že za solze sreče, pošalil, da bi hitro lahko bile tudi solze nesreče.
"Skušal sem iztisniti, kolikor se je dalo. Vedel sem, da je treba oddelati do konca, zadnji štirje kilometri niso lahki po 16 že pretečenih. To je to zaenkrat, kar dopušča telo, na žalost. Za Johannesa ni bilo zadosti goriva. Dobil sem informacije, mi je pa Mitja Drinovec zelo pomagal na zadnjem smuku in močno porinil ter mi dal še kakšen kilometer, tako da hvala Mitja," je o zadnjih kilometrih dejal Fak.
"Na progi so me obveščali, kako mi gre. A moja taktika je bila, da ne pretiravam, da se ne bi preveč utrudil, ker bi potem lahko imel težave na strelišču. Moral sem peljati modro, po tretjem streljanju sem dobil informacijo, da moram tudi v četrtem zadeti ničlo, da ostanem med najboljšimi. To je bilo težko, toda zdržal sem pritisk in zelo sem vesel."
O primerjavi olimpijskih medalj iz Vancouvra in Pyeongchanga pa je menil: "Obe sta zelo lepi. Čeprav za tole ne vem, sem jo videl samo na sliki ... A če gledam po tem, s kakšnega položaja sem se vrnil in v kakšnem stanju je bilo moje telo, je bila ta zelo, zelo vredna. Potrudil se bom tudi v prihodnje, da bom zdrav in potem lahko upamo na najboljše."
Na vprašanje, kaj bo še počel danes - čeprav se je njegov srebrni dan v Pyeongchangu hitro nagibal v petek - pa je nato dejal, da bo najprej zabava, simbolično prav na kitajsko in tudi korejsko novo leto. "Prva medalja pred devetimi leti je bila na valentinovo, druga pa zdaj. Torej srečno novo leto, kaj pa drugega."
Na novinarski konferenci je odgovoril tudi na vprašanje, kaj mu sploh pomeni biti olimpijec. "Postati olimpijec ... ko sem bil majhen, sem, kadar nisem bil zunaj, gledal olimpijske igre, svetovna prvenstva in sem si želel postati profesionalni športnik. To je potem vodilo od ene stvari do druge," je dejal Fak.
